zlásti adv.
1. specialmente, specie; massime; segnatamente:
prstne odtise rabijo zlasti v kriminologiji le impronte digitali sono rilevate specie dai criminologi
2. particolarmente, in particolare; oltremodo:
pri mleku je vprašanje embalaže zlasti pereče nel trattamento del latte è urgente in particolare il problema del confezionamento
Zadetki iskanja
- zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.
1. volar via
2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare
3. volare, sfrecciare; saltare:
žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
zleteti v zrak saltare in aria
4. cadere; piombare, scivolare:
zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone
5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo
6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame - zméren (-rna -o) adj.
1. sobrio, parco, frugale; poco; moderato:
biti zmeren v jedi, pijači essere parco nel mangiare, nel bere
biti zmeren v zahtevah essere di poche pretese
zmerno krilo stranke l'ala moderata del partito
2. moderato, modesto, modico; mite, temperato:
zmerne cene prezzi modici
zmerno podnebje clima temperato - zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.
1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino
2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe - znán (-a -o) adj.
1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
znan lažnivec un solenne bugiardo
znana spogledljivka una notoria cocotte
2. noto, conosciuto:
znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia
3. conosciuto, diffuso:
ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
v mestu ni bil znan non conosceva la città
mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione - zrásti (zrástem)
A) perf.
1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria
2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica
3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari
4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura
5. (postati s čim skladna celota) integrarsi
6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.
B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi
2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra - zríniti (-em) | zrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. spingere, sospingere, spostare:
zriniti pohištvo na sredino sobe spostare i mobili nel mezzo della stanza
zriniti na kup ammucchiare
2. pren. piazzare, sistemare:
zriniti koga na dobro mesto sistemare bene qcn.
B) zríniti se (-em se) | zrívati se (-am se) perf., imperf. refl. spingersi; pren. infiltrarsi:
zriniti se skozi gnečo spingersi attraverso la calca
v organizacijo so se zrinili provokaterji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori - zuppa f
1. juha; čorba:
zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
zuppa inglese angleška juha (slaščica)
zuppa alla pavese juha pavese
è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino
2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker - zvenéti1 (-ím) imperf.
1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo
2. suonare:
orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche
3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia
4. suonare, rintronare:
v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato - zvézda (-e) f
1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee
2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte
3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle
4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca
5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio
6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle
7. obrt. ricamo stellato
8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae) - zvrtogláviti (-im) perf.
1. far girare la testa, far venire il capogiro
2. precipitare:
zvrtoglaviti v prepad precipitare nel burrone
3. confondere, frastornare; scombussolare:
zvrtoglaviti neizkušeno, naivno dekle confondere, frastornare la ragazza inesperta, ingenua - žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
PREGOVORI:
prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - žaréti (-ím) imperf.
1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
sonce žari il sole brilla
2. ardere, bruciare:
bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva
3. illuminarsi, splendere, risplendere:
žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia
4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna
5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rana žari la ferita duole
njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio) - žêbelj (-blja) m chiodo:
čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji chiodi da calzolaio, da falegname, da tappezziere, da muratore
okrasni žebelj chiodo ornamentale
vet. podkovski žebelj chiodo da maniscalco
glavica, steblo žeblja testa, capocchia; gambo del chiodo
pren. obesiti na žebelj (študij, dejavnost) appendere al chiodo
zadeti žebelj na glavo cogliere nel segno, imbroccarla
med. intramedularni žebelj chiodo intramidollare - žebljíca (-e) f redko (žebljiček) chiodino:
pren. zadeti žebljico na glavico cogliere nel segno, imbroccarla - žílica (-e) f
1. dem. od žila venuzza, vena
2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje) vena, disposizione, talento; mania, pallino:
pesniška žilica vena poetica
potepuška žilica mania di vagabondare
žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal non potè fare a meno di vantarsi
vsaka žilica v njem je drhtela era molto eccitato
zadeti koga na pravo žilico toccare, ferire qcn. nel vivo - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta - žívec (-vca) m
1. anat. nervo:
vzdražiti živec eccitare il nervo
med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
bolezni živcev malattie nervose
ohromelost živcev paralisi nervosa
vnetje živcev neurite
spočiti živce riposare i nervi
biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
hrbtenjačni živec nervo spinale
ravnotežni živec nervo vestibolare
trivejni živec nervo trigemino
2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo
3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola
4. min. (glinenec) feldspato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
iti na živce dare sui nervi
ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
živce mi bo požrl sarà la mia rovina
spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn. - živéti (-ím) imperf.
1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia
2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco
3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente
4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio
5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli
6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani
7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia
8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari
9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri - življênje (-a) n
1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna
2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città
3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo
4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società
5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia
6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo