Franja

Zadetki iskanja

  • Themis -idis, acc. -min, voc. Themi, f (Θέμις postava, zakon) Témida (Témis)

    1. boginja pravice in zakonitosti, prva Zevsova soproga, boginja prerokovanja (fatidica), ki je imela v pradobi (pred Apolonom) preročišče v Delfih: O., Cat., Lucan., Cl., Amm., Serv.

    2. Ilova hči, Anhizova mati: Hyg.
  • Thorius 3 Tórij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znan je

    1. Spurius Thorius Balbus Spurij Torij Balb, tribunus plebis l. 111, ki je predlagal po njem imenovani zemljiški zakon (lex Thoria), da naj posestniki državnega zemljišča (ager) ne plačujejo nobene dajatve (dače) državnim zakupnikom: lex Thoria Ci. (De oratore 2, 284).

    2. udeleženec vojne s Sertorijem: Fl.
  • tisk2 moški spol (-a …) časopisi: die Presse (bulvarski Boulevardpresse, Skandalpresse, desničarski Rechtspresse, lokalni/krajevni Lokalpresse, mladinski Jugendpresse, opravljivi/rumeni Klatschpresse, Regenbogenpresse, strokovni Fachpresse, športni Sportpresse)
    … tiska Presse-
    (cenzura die Pressezensur, pregled der Pressespiegel, svoboda die Pressefreiheit, zastopnik der Pressevertreter)
    … za tisk Presse-
    (informacija die Presseinformation, izjava die Presseerklärung)
    predstavnik za tisk der Pressesprecher, Pressereferent, Sprecher
    vladni predstavnik za tisk der Regierungssprecher
    zakon o tisku das Pressegesetz
  • tísk (-a) m

    1. stampa:
    dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
    knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa

    2. ekst. stampa:
    zakon o tisku la legge sulla stampa
    svoboda tiska libertà di stampa
    mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
    tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
    dnevni (informativni)
    tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
    anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
    barvni tisk stampa a colori
    drobni tisk a caratteri piccoli
    enostranski tisk foglio volante
    globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
    ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
    knjižni tisk stampa tipografica
    negativni tisk negativa
    offsetni tisk stampa offset
    periodični tisk stampa periodica
  • tomber1 [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

    tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
    il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
    il tombe à seaux lije kot iz škafa
    sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
    sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
    la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
    les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
    tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
    avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
    faire tomber podreti na tla, prevrniti
    faire tomber les difficultés odstraniti težave
    faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
    laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
    faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
    tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
    tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
    tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
    tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
    tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
    tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
    cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
    tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
    tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
    tomber en démence zblazneti
    tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
    tomber en disgrâce priti v nemilost
    tomber en faute pogrešiti
    tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
    tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
    tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
    tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
    tomber juste o pravem času, ravno prav priti
    tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
    tomber malade zboleti
    tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
    tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
    tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
    tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
    tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
    tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
    ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
    tomber à la renverse pasti vznak
    tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
    cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
    tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
    tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
    tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
    tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
    cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke
  • tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

    se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
    se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
    verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
    faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
    tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
    tourner le bouton prižgati luč
    tourner bride (figuré) presedlati
    tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
    tourner un compliment napraviti (lep) poklon
    tourner une difficulté izogniti se težavi
    tourner une loi obiti zakon
    tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
    tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
    tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
    tourner l'ennemi obiti sovražnika
    tourner un film vrteti, snemati film
    faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
    faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
    tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
    il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
    tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
    tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
    tourner une sauce (krožno) mešati omako
    tourner les souliers pošvedrati čevlje
    tourner les talons peté pokazati, popihati jo
    tourner la tête pogledati nazaj
    tourner tout en mal vse v slabo obrniti
    tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
    tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
    verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
    tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
    tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
    tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
    il tourne cœur srce je adut
    la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
    silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
    cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
    le temps tourne au froid vreme postaja hladno
    le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
    cela tournera à son honneur to mu bo v čast
    tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
    la tête me tourne v glavi se mi vrti
    tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
    il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
    il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
    tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
    tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
    (populaire) tourner de l'œil omedleti
    tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
    tourner à vide (automobilisme) teči prazen
    j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
    se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
    je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
    il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
    se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
    se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)
  • transgredir prestopiti, prekršiti (predpise), prelomiti

    transgredir la ley prekršiti zakon
  • transgresser [transgrɛse] verbe transitif prekršiti

    transgresser un ordre, une loi prekršiti ukaz, zakon
  • trgovin|a1 ženski spol (-e …) lokal: der Laden (bio Ökoladen), das Geschäft, die Handlung (z delikatesami Feinkostladen, diskontna Discountgeschäft, z galanterijo Galanteriegeschäft, Kurzwarenhandlung, samopostrežna Selbstbedienungsladen, specializirana Fachgeschäft, Spezialgeschäft, tovarniška Betriebsverkaufsstelle, s čevlji Schuhgeschäft, Schuhladen, s fotomaterialom Fotogeschäft, s perilom Wäschegeschäft, s pohištvom Möbelgeschäft, s porcelanom Porzellanladen, s potrebščinami za ročna dela Handarbeitsgeschäft, s slikami Bilderhandel, s spominki Andenkenladen, s športnimi potrebščinami Sportgeschäft, s tekstilom Textilwarengeschäft, s tobačnimi izdelki Tabakwarenhandlung, z elektromaterialom Elektrogeschäft, z gramofonskimi ploščami Schallplattengeschäft, z igračami Spielwarenhandlung, z mešanim blagom Gemischtwarenhandlung, z modnimi artikli Modewarengeschäft, z oblačili Textilgeschäft, z obleko Kleidergeschäft, z živili Lebensmittelgeschäft, z živalmi Tierhandlung)
    trgovina z gradbenim materialom der Bauhof
    čas zapiranja trgovin die [Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit, der [Verkaufsschluß] Verkaufsschluss, der [Ladenschluß] Ladenschluss
    zakon o poslovnem času trgovin das [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz
    lastnica trgovine die Geschäftsinhaberin, Ladeninhaberin
    lastnik trgovine der Geschäftsinhaber, Ladeninhaber
    otvoritev trgovine die Geschäftseröffnung
    tatvina v trgovini der Ladendiebstahl
    figurativno kot slon v trgovini s porcelanom wie ein Elefant im Porzellanladen
  • trgovínski trade(-), commercial

    trgovínska bilanca balance of trade
    trgovínska omejitev restriction of commerce, trade barrier, trade curb
    trgovínska kriza commercial crisis
    trgovínska pogajanja commercial negotiations pl
    trgovínska pogodba trade (ali commercial) agreement, commercilal treaty
    trgovínsko pravo commercial law
    trgovínska politika trade policy
    trgovínski urad Board of Trade
    trgovínska vojna economic war
    trgovínski zakon commercial law
    trgovínska zapora trade embargo
    trgovínska zbornica Chamber of Commerce, ZDA Board of Trade
    trgovínske zveze trade (ali commercial) relations pl, business connections pl
  • trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like

    trgóvski adresar trades directory
    trgóvski artikel article of commerce, commodity
    trgóvska akademija school of commerce, business school
    trgóvska aviacija commercial aviation
    trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
    trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
    trgóvska borza (goods) exchange
    trgóvski časopis commercial gazette
    trgóvski dobiček trading profit
    trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
    trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
    trgóvski duh commercial spirit
    trgóvska hiša (trading) firm
    trgóvski izraz, têrmin commercial term
    trgóvski izvedenec commercialist
    trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
    trgóvski krogi commercial circles pl
    trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
    trgóvski kredit business loan
    trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
    trgóvski list trade journal
    trgóvska luka commercial port
    trgóvska marža trade margin
    trgóvska menica commercial bill
    trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
    trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
    trgóvski mešetar broker
    trgóvski običaj usage
    trgóvsko podjetje commercial enterprise
    trgóvski pomočnik shop assistant
    trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
    trgóvska pot trade route
    trgóvski proizvod commercial product
    trgóvsko poročilo trade report
    trgóvsko pismo commercial letter
    trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
    trgóvsko poslovanje trading, trading business
    trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
    trgóvska pogodba commercial treaty
    trgóvska panoga, veja branch (of trade)
    trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
    vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
    trgóvski sejem trade fair
    trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
    trgóvski stan trading class
    trgóvsko sodišče commercial court
    trgóvski stalež (pogovorno) trading community
    trgóvsko skladišče warehouse
    trgóvski sodnik commercial judge
    trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
    trgóvska toleranca commercial limit
    trgóvska vrednost commercial value
    trgóvski vajenec apprentice
    trgóvska zadruga cooperative society
    trgóvska znamka trademark
    trgóvski zakon commercial law, mercantile law
    trgóvski zakonik, kodeks commercial code
    trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
    trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent
  • tribūnus -ī, m (tribus) tribún

    1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

    2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

    3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

    4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

    5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

    6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.
  • trihotomij|a ženski spol (-e …) die Trichotomie
    zakon trihotomije das Trichotomiegesetz
  • učínek efecto m ; rendimiento m ; eficacia f

    zdravilen učinek efecto saludable
    brez učinka sin eficacia, sin efecto, ineficaz; inoperante; nulo
    s takojšnjim učinkom con efecto inmediato
    napraviti učinek na koga influir en alg
    doseči dober (slab) učinek hacer (ali producir) buen (mal) efecto
    imeti odločilen učinek producir un efecto decisivo
    ne priti do učinka no llegar a surtir efecto
    ostati brez učinka no producir ningún efecto
    ni učinka brez vzroka no hay efecto sin causa
    koristni učinek efecto m útil
    zakon o vzroku in učinku ley f de la causalidad
  • univerz|a [ê] ženski spol (-e …) die Universität, die Hochschule
    delavska univerza Volkshochschule
    … univerze Universitäts-, Hochschul-
    (avtonomija die Hochschulautonomie, reforma die Hochschulreform, stavba das Universitätsgebäude, uprava die Universitätsverwaltung, vodstvo die Universitätsleitung)
    skupnost univerz die Rektorenkonferenz
    zakon o univerzah das Hochschulgesetz
    študij na univerzi das Universitätsstudium
  • unterliegen* (besiegt werden) doživeti poraz; (betroffen sein von) biti podvržen (čemu); der Schweigepflicht unterliegen biti zavezan k molku; keinem Zweifel unterliegen ne biti dvomljiv; der Steuer unterliegen biti obdavčljiv; einem Gesetz unterliegen (to) ureja zakon
  • Unterrichtswesen, das, izobraževanje; Gesetz über Erziehungs- und Unterrichtswesen zakon o vzgoji in izobraževanju
  • unwritten [ʌnrítn] pridevnik
    nepisan, nenapisan; usten

    unwritten agreements ustni sporazumi
    the unwritten law nepisan zakon (zlasti pri častnih zadevah)
  • uradnik moški spol (-a …) der Beamte (ein -r) (bančni Bankbeamter, davčni Steuerbeamter, državni Staatsbeamter, izvršilni Vollzugsbeamter, kolonialni Kolonialbeamter, mejni Grenzbeamter, občinski Kommunalbeamter, Gemeindebeamter, ki daje informacije Auskunftsbeamter, ki izdaja listine Urkundsbeamter, pri okencu Schalterbeamter, železniški Eisenbahnbeamter)
    uradniki množina die Beamtenschaft
    zakon o državnih uradnikih das Beamtengesetz
  • uskladíti (-ím) | usklajeváti (-újem) perf., imperf. coordinare, conformare, armonizzare; allineare; conciliare, intonare:
    uskladiti zakon z ustavo conformare la legge alla costituzione
    uskladiti cene allineare i prezzi
    uskladiti barve intonare i colori