Franja

drag in prehodni glagol
noter potegniti, vleči

drag in by the head and shoulders brez potrebe, nasilno začeti pogovor o čem

drink² [driŋk] samostalnik
pijača, popitek, požirek; opojna pijača; pijančevanje
sleng morje

in drink, the worse for (ali in) drink pijan, vinjen
to be meat and drinkable drink to s.o. biti komu nujno potreben
hard drink opojna pijača
soft drink brezalkoholna pijača
small drink pivo
to be on the drink popivati, pijančevati
to have (ali take) a drink napiti se, pogasiti žejo
to take to drink začeti piti, postati pijanec
ameriško, hudomušno the big drink Atlantski ocean; reka Mississippi
long drink pijača iz visokega kozarca
ameriško, pogovorno long drink of water nenavadno velik človek, dolgin

drs|eti [é] (-im) rutschen; po pregladkih/pomrznjenih tleh: schlittern; po vodi, zraku: gleiten
drseti vsaksebi/narazen [auseinanderdriften] auseinander driften
drseti nazaj zurückgleiten, zurückrutschen
tla pri zemeljskih plazovih ipd.: fließen; tehnika schleifen, gleiten
začeti drseti ins Rutschen kommen; figurativno v krizo: schliddern

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

džèvāp -ápa m (t. dževap, ar.) dial. odgovor: lasno je kavgu zametnuti, ali je teško kavzi dževap dati lahko je začeti prepir, težko pa je sprte pomiriti, sprte spraviti

earth¹ [ə:ɵ] samostalnik
zemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitev

to come back to earth opustiti sanjarjenje; začeti resno misliti
to move heaven and earth prizadevati si na vse pretege
to take earth, to run (ali go) to earth skriti se v lisičino
to run s.o. to earth ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dna
why on earth? zakaj zaboga?
down to earth trezno misleč
to sink into the earth v tla se pogrezniti (od sramu)
in the face of the earth na zemeljski površini
no use on earth popolnoma neuporaben, zanič
while he was on earth za njegovega življenja

ébranler [ebrɑ̃le] verbe transitif (pre)tresti, (o)majati; ganiti, spraviti v premikanje; zbuditi (domišljijo)

s'ébranler začeti se premikati; biti pretresen, omajan
la bombe a ébranlé l'immeuble bomba je razmajala stavbo
ébranler la santé de quelqu'un komu zdravje zrahljati, omajati
les camions ébranlent la rue kamioni pretresajo ulico
ébranler quelqu'un koga omajati v njegovem prepričanju

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

eel [i:l] samostalnik
zoologija jegulja

as slippery as an eel spolzek ko jegulja
to skin the eel from the tail začeti z nasprotnega konca

effet [efɛ] masculin učinek, efekt; izid, rezultat; posledica; uspeh; vtis; izvedba, uresničenje; dejanje, delo; namen, smoter; commerce menica, vrednostni papir; technique delovni učinek, storitev; pluriel obleke, stvari; prtljaga; blago; imetje, premičnine

à effet učinkovit, efekten
à l'effet (juridique) z namenom (de vendre prodaje)
à, pour cet effet v ta namen
avec effet de z veljavnostjo od
en effet dejansko; kajti; vsekakor, seveda
par l'effet de zaradi
sans effet neučinkovit, brez učinka
sous l'effet de pod učinkom
effets civils, militaires civilna, vojaška obleka
effet curatif zdravilen učinek
effet à courte échéance kratkoročna menica
effet de l'ensemble splošen vtis
effet final končni učinek, rezultat
effets immobiliers nepremičnine
effet au porteur menica, ki se glasi na imetnika
effet non provisionné nepokrita menica
effets publics državni papirji
effet rétroactif, (juridique) retroaktivna moč
effet à vue menica na pokaz
avoir de l'effet sur les résultats vplivati na izid, na rezultate
couper son effet à quelqu'un zmesti, zbegati koga
déclarer sans effet razveljaviti
émettre un effet izstaviti menico
faire de l'effet učinkovati, biti učin kovit
faire son effet zbuditi pozornost, učinkovati
faire à quelqu'un l'effet de ... zdeti se komu kot ...
il me fait l'effet d'un garçon sérieux dela mi vtis resnega fanta
faire, produire un bon effet delati, napraviti dober vtis
honorer un effet plačati menico
manquer, rater son effet zgrešiti svoj učinek
mettre à effet, en effet uresničiti
mettre de vieux effets pour travailler au jardin obleči staro obleko za delo na vrtu
prendre effet začeti učinkovati ali veljati
viser à l'effet misliti na učinek
il n'y a point effet sans cause ni učinka brez vzroka
à petite cause grand effet majhen vzrok velik učinek

einlassen^* spustiti noter/v; Flüssigkeiten: natočiti; in eine Mauer: vzidati; (einlegen) vložiti; den Fußboden: namazati, Holz: lužiti, barvati, namazati; sich einlassen in/auf spustiti se v, poglobiti se v, pristajati/pristati na; sich einlassen mit ukvarjati se z; mit jemandem začeti razmerje z

einschießen^* ein Gewehr: navaditi se na; Fäden: vtkati; Geld: primakniti; sich einschießen auf (zerstören) porušiti, figurativ usmerjati/koncentrirati kritiko na; intransitiv Milch: začeti teči

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

embark [imbá:k]

1. prehodni glagol
vkrcati, natovoriti

2. neprehodni glagol
vkrcati se

figurativno to embark in lotiti se
to embark on začeti; nakladati, (na)tovoriti

embêtant, e [ɑ̃bɛtɑ̃, t] adjectif, familier neprijeten, zoprn, dolgočasen

film masculin embêtant dolgočasen film
l'embêtant, c'est qu'il faut tout recommencer neprijetno je to, da je treba vse znova začeti

empoigner [ɑ̃pwanje] verbe transitif po-, zgrabiti, prijeti, v pest dobiti; aretirati; (živo) zanimati; ganiti; izžvižgati (igralca)

s'empoigner sporeči se, začeti se pričkati, spoprijeti se
empoigner quelqu'un par le bras, par les cheveux zgrabiti koga za roko, za lase
le dénouement empoignait les spectateurs razplet je zanimal, ganil gledalce

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

engage [ingéidž]

1. prehodni glagol
zaposliti, dolžnost naložiti; rezervirati; obljubiti, jamčiti; napeljati, pritegniti; napasti; zaročiti

2. neprehodni glagol (in)
zaposliti se; obvezati se; sodelovati; lotiti se; zaplesti se; spopasti se; zaročiti se

to engage for s.o. jamčiti za koga
to engage with s.o. spopasti se s kom
to engage s.o. in conversation začeti s kom pogovor

enquête [ɑ̃kɛt] féminin poizvedba; anketa; preiskava; juridique zasliševanje prič

faire, ouvrir une enquête začeti preiskavo
enquête judiciaire sodna preiskava
commission féminin d'enquête preiskovalna komisija
conduire une enquête voditi preiskavo

enter into neprehodni glagol
prodreti; sodelovati; lotiti se

I enter into your feelings razumem vas, sočustvujem z vami
enter into an arrangement sporazumeti se
enter into a contract skleniti pogodbo
enter into business relations navezati poslovne stike
enter into details spustiti se v podrobnosti
enter into a treaty skleniti pogodbo
enter into one's mind na misel priti
enter into correspondence with s.o. začeti si s kom dopisovati
enter into obligations prevzeti obveznost