Franja

Zadetki iskanja

  • griža samostalnik
    1. (črevesna bolezen) ▸ vérhas, dizentéria
    zdraviti grižo ▸ vérhast gyógyít
    povzročati grižo ▸ vérhast okoz
    dobiti grižo ▸ vérhast kap
    imeti grižo ▸ vérhasban szenved
    umreti za grižo ▸ vérhasban meghal
    zboleti za grižo ▸ vérhast kap
    oboleti za grižo ▸ vérhasban megbetegszik
    epidemija griže ▸ vérhasjárvány
    povzročitelj griže ▸ vérhas kórokozója
    posledica griže ▸ vérhas következménye
    simptom griže ▸ vérhas tünete
    krvava griža ▸ vérhas
    huda griža ▸ súlyos vérhas
    bakterijska griža ▸ bakteriális vérhas
    zdravilo proti griži ▸ vérhas elleni gyógyszer
    sredstvo proti griži ▸ vérhas elleni szer
    Povezane iztočnice: bacilarna griža, amebna griža

    2. izraža negativen odnos (siten človek) ▸ gernya, vakarék
    Da je Karel postal taka pretegnjena griža, prekleta reč. ▸ Szörnyű, hogy Karel ilyen gernya lett.
    Debeli ljudje že tako ali tako zapravimo veliko več kot pa kakšne suhljate griže. ▸ Mi, kövér emberek amúgy is sokkal több pénzt költünk, mint az ilyen vézna vakarékok.
    V trenutku si se iz vesele, super punce spremenila v čisto navadno grižo, ki kot stara devica v kakšnem kotu stoka in joka za izgubljeno mladostjo. ▸ A vidám, vagány lányból egy pillanat alatt egy mogorva banya lett, aki mint egy vénlány, a sarokban picsog és siratja elveszett ifjúságát.
  • grow* [grou]

    1. neprehodni glagol
    rasti (in na)
    pridobivati; uspevati; naraščati, večati se; razvijati se; višati se; postajati (on)
    prirasti, zrasti s čim

    2. prehodni glagol
    gojiti; obdelovati; pustiti rasti

    to grow a beard pustiti si rasti brado
    to grow into fashion postati moden
    to grow out of fashion priti iz mode
    to grow weary naveličati se
    to grow well ozdraveti
    to grow worse poslabšati se
    to grow better izboljšati se
    to grow out of use ne se več uporabljati
    to grow less manjšati se
    to grow old starati se
  • gsm samostalnik
    1. (sistem komuniciranja) ▸ GSM
    gsm aparat ▸ GSM-készülék
    gsm signal ▸ GSM-hálózat
    operater gsm ▸ GSM-szolgáltató
    telefon gsm ▸ GSM-telefon
    gsm telefon ▸ GSM-telefon
    Sopomenke: GSM

    2. neformalno (mobilni telefon) ▸ mobil, mobiltelefon
    polnilec za gsm ▸ mobiltöltő
    ukrasti gsm ▸ mobiltelefont ellop
    Takrat sem ji dal številko svojega gsm. ▸ Akkor adtam meg neki a mobilszámomat.
    Drugi rop je bil na Kardeljevi ploščadi, kjer so si od 28-letnika za krajši klic hoteli "sposoditi" gsm. ▸ A második rablás a Kardelj téren volt, ahol a rablók egy 28 éves férfitól próbáltak „kölcsönkérni” egy mobiltelefont egy rövid hívás erejéig.
    Sopomenke: GSM

    3. neformalno (mobilna številka) ▸ mobilszám
    poklicati na gsm ▸ mobilszámot hív
    Več informacij dobite po tel. 04/0000-000 in gsm 041/000-000. ▸ További információk a 04/0000-000-s telefonszámon és a 041/000-000-s mobilszámon.
    Sopomenke: GSM
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
  • guibolle [gibɔl] féminin, populaire noga

    je ne tiens plus sur mes guibolles ne morem več stati na nogah
    jouer des guibolles zbežati, proč steči
  • Guinnessova knjiga stalna zveza
    (publikacija) ▸ Guinness Rekordok Könyve
    Da bo dosežen rekord za Guinnessovo knjigo, nihče več ne dvomi. ▸ Senki sem kételkedik abban, hogy bekerül a Guinness Rekordok Könyvébe.
    Sopomenke: Guinnessova knjiga rekordov
  • gut1 [gʌt] samostalnik
    anatomija črevo
    množina drobovje
    množina trebuh; ožina; zavoj reke na veslaški progi (Oxford, Cambridge); struna; svilena struna
    sleng, množina vztrajnost; odločnost; hrabrost, predrznost; učinkovitost; bistvo, vsebina

    large gut debelo črevo
    little (ali small) gut tenko črevo
    fat guts debeluh, trebušnež
    more guts than brain več sreče kot pameti
    to have no guts biti prazen, brez vsebine, brez vrednosti
  • habitat samostalnik
    1. biologija (življenjski prostor) ▸ élőhely
    naravni habitat ▸ természetes élőhely
    vodni habitat ▸ vizes élőhely
    gozdni habitat ▸ erdei élőhely
    traviščni habitat ▸ füves élőhely
    habitat ptic ▸ madarak élőhelye
    ogrožen habitat ▸ veszélyeztetett élőhely
    ohranjanje habitatov ▸ élőhelyek megőrzése
    uničevanje habitatov ▸ élőhelyek elpusztítása
    izguba habitata ▸ élőhely elvesztése
    Zaradi klimatskih sprememb in krčenja naravnih habitatov se v zadnjem času seznam ogroženih živalskih vrst intenzivno daljša. ▸ Az éghajlatváltozás és a természetes élőhelyek zsugorodása miatt az utóbbi időben intenzíven bővül a veszélyeztetett állatfajok listája.
    Povezane iztočnice: nadomestni habitat

    2. (okolje) ▸ közeg
    Življenjski habitat večine spletnih trolov so največji forumi, kot so Reddit, 4chan, Something Awful, NeoGAF ... ▸ Az internetes trollok többségének létközegként szolgálnak a legnagyobb fórumok, például a Reddit, a 4chan, a Something Awful, a NeoGAF...
    Obstaja sicer dober razlog, zakaj moja soba za goste ni najboljši habitat za ta dva študenta. Kjerkoli drugje bi stanovala, bi govorila veliko več angleško. ▸ Jó oka van annak, hogy a vendégszobám miért nem a legjobb közeg a két egyetemi hallgató számára. Ha bárhol másutt laknának, sokkal többet beszélnének angolul.
  • habituálen habitual, customary; wonted, regular

    kot habituálenno as usual
    bilo je več ljudi kot habituálenno there were more people than usual
    z njegovo habituálenno nesramnostjo with his wonted insolence
  • half3 [ha:f, hæf] prislov
    pol, na pol; precej; skoraj

    not half kar se da, strašno
    pogovorno not half bad precej dobro
    not half big enough sploh ne, še zdaleč ne
    not half good enough for še zdaleč ne dovolj dobro za
    not half long enough mnogo prekratek
    I don't half like it tega sploh ne maram
    do you like whisky? Oh, not half! imate radi viski? Pa še kako!
    half as much (ali many) again za polovico več
    I half wish skoraj želim
    he didn't half swear kar dobro je preklinjal
    navtika east half-south 5 5/8 stopinj jugovzhodno
  • Haltung, die, (-, -en)

    1. (Körperhaltung) drža; Ordnung: vzdrževanje; von Tieren: reja; Technik držanje

    2. (Einstellung) odnos (gegenüber do), opredeljenost

    3. (Benehmen) obnašanje, vedenje, zadržanje

    4. (Fassung) prisebnost, obvladanost, samoobvladovanje; die Haltung verlieren ne obvladati se več, bruhniti v jok itd.
  • *harem [arɛm] masculin harem; familier družina, v kateri je mnogo žensk in ki živi pod isto streho

    avoir un harem (familier) imeti razmerje z več ženskami
  • hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

    1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

    2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

    3. meton.
    a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
    b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

    Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.
  • head2 [hed] samostalnik
    glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
    domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
    ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
    sleng latrina

    above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
    at the head of na čelu
    by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
    (by) head and shoulders above mnogo boljši od
    by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
    crowned heads kronane glave
    a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
    navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
    head of the family družinski poglavar
    heads of state državni voditelji
    the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
    from head to foot od nog do glave, popolnoma
    head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
    a large head of game velik trop živali
    hot head vročekrvnež
    a beautiful head of hair gosti lasje
    head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
    old head on young shoulders pameten mlad človek
    off one's head; ali out of one's head nor
    over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
    over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
    on this head o tem predmetu
    out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
    two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
    head of water vodni steber
    heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
    twopence a head 2 penija na osebo
    sleng King's (Queen's) head poštna znamka
    weak in the head slaboumen
    head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
    figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
    ten head of cattle deset glav živine

    Z glagoli:

    to beat s.o.'s head off prekositi koga
    pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
    to bring to a head pripeljati do krize
    figurativno to break one's head glavo si razbijati
    to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
    to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
    sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
    to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
    to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
    it entered my head v glavo mi je padlo
    to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
    to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
    to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
    to go to s.o.'s head v glavo stopiti
    this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
    to have a good head for biti nadarjen za
    to have a head imeti "mačka"
    to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
    to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
    to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
    to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
    to hit the nail on the head točno zadeti
    to keep one's head ostati miren
    figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
    to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
    to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
    to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
    to lie on s.o.'s head biti komu v breme
    to lose one's head izgubiti glavo
    I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
    to make head izbiti na čelo, napredovati
    to make head against uspešno se upirati
    to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
    to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
    to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
    to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
    to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
    to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
    to rear one's head glavo dvigniti
    to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
    to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
    to shake one's head odkimati
    to shake one's head at z glavo zmajati
    to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
    to take the head prevzeti vodstvo
    to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
    to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
    to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
    to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
    to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
    to talk one's head off nenehno govoriti
    to turn one's head v glavo stopiti
    to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
    to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
    to work one's head off pretegniti se od dela, garati
    heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru
  • heap1 [hi:p] samostalnik
    kup, gomila
    pogovorno množica, kup
    ameriško, sleng stara krača (avto)

    heap of charcoals oglenica, kopa
    in heaps na kupe
    that's heaps to je več ko dovolj
    he is heaps better neprimerno boljše se počuti
    heaps of times neštetokrat
    to be struck (ali knocked) all of a heap biti zbegan, ostati brez besed
  • heat1 [hi:t] samostalnik
    vročina, toplina, toplota; žar, gorečnost, strast; silovitost; jeza, razjarjenost; višek napetosti; spolni nagon, spolna razdraženost živalskih samic
    šport posamezen tek, krog
    množina tekmovanje v teku
    ameriško, sleng pritisk, nasilje

    pravno in the heat of passion v afektu
    at one heat na en mah, v enem teku
    in the heat of the battle sredi največje borbe
    in (ali on, at) heat spolno razdražena (samica)
    a bitch in heat psica, ki se goni
    šport a dead heat neodločen izid teka
    šport the trial (ali preliminary) heat izločilni tek
    šport the final heat finalni tek
    ameriško, sleng to turn on heat ostro poseči vmes
    ameriško, sleng to turn the heat on s.o. pritisniti na koga
    ameriško, sleng the heat is on ostro je, nevarno je
    ameriško, sleng the heat is off pomirilo se je, ni več nevarnosti
    prickly heat pršica
  • Hebel, der, (-s, -) vzvod (tudi Physik), (Hebearm) ročica; den Hebel ansetzen zagrabiti (stvar); am längeren Hebel sitzen imeti več moči, biti močnejši; alle Hebel in Bewegung setzen truditi se z vsemi silami
  • hecho moški spol dejanje, dejstvo, okoliščina; (sporna) zadeva

    hecho consumado gotovo dejstvo, fakt
    hombre de hecho mož dejanj
    el mal hecho zlo dejanje, hudodelstvo, zločin
    a hecho takoj, v celem
    de hecho dejansko, resnično; samovoljno
    de hecho pensado namerno, premišljeno
    de hecho y de derecho dejansko in pravno
    es un hecho to se ne da nič več spremeniti
  • helfen (half, geholfen) pomagati (komu); jemandem/etwas auf die Beine helfen postaviti (koga/kaj) na noge; X ist nicht (mehr) zu helfen X-u ni (več) pomoči; sich zu helfen wissen znati si pomagati
  • help2 [help] prehodni glagol
    pomagati, podpreti, podpirati; pripomoči, prispevati; (u)blažiti (s can in neg)
    ne moči se upirati, si pomagati, preprečiti, se izogniti; ponuditi, podati (pri mizi)

    I cannot help it ne morem pomagati, sem nemočen
    it cannot be helped ni pomoči
    if I can help it če se temu lahko izognem
    don't be late if you can help it ne ostani delj, kot je potrebno
    don't do more than you can help napravi le tisto, kar moraš
    I cannot help laughing moram se smejati; ne morem si kaj, da se ne bi smejal
    I cannot help myself ne morem drugače
    how could I help it? kaj sem jaz mogel za to
    to help s.o. in (ali with) s.th. pomagati komu pri čem
    to help o.s. to s.th. postreči si s čim, prisvojiti si kaj, ukrasti
    to help s.o. to s.th. ponuditi komu kaj (pri mizi), postreči komu s čim
    to help a lame dog over a stile; ali to help s.o. out pomagati komu prebroditi težave
    to lend a helping hand priskočiti v pomoč
    every little helps vse prav pride
    nothing will help now ni več pomoči