Franja

kozárec verre moški spol , gobelet moški spol

kozarec za mleko (vino) verre à lait (à vin)
kozarec marmelade pot moški spol de confiture
kozarec za vlaganje bocal moški spol (ali verre) à conserves
kozarec za žganje verre à liqueur, petit verre
piti iz kozarca boire dans un verre
pogledati pregloboko v kozarec boire un coup (ali un verre) de trop, s'enivrer

kozárec (-rca) m

1. bicchiere:
kozarec mleka, vina, vode un bicchiere di latte, di vino, d'acqua
kozarec za vodo, vino, pivo bicchiere da acqua, da vino, da birra
steklen, kristalen kozarec bicchiere di vetro, di cristallo

2. vaso, vasetto:
kozarec marmelade un vasetto di marmellata
patentni kozarci barattoli a chiusura ermetica
kozarci za vlaganje vasi per conservare, da (di) conservazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti kozarec alzare il bicchiere, brindare
pren. globoko pogledati v kozarec alzare il gomito
pren. kozarca ne braniti se essere devoto a Bacco
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
pridno prazniti kozarce cioncare, sbevazzare
zvrniti kozarec vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
kozarec za konjak napoleone

kozárec vaso m ; (z nogo) copa f

kozarec vina un vaso (ali una copa) de vino
piti iz kozarca beber en un vaso
pogledati pregloboko v kozarec (fig) tomar una copa de más
rad pogleda v kozarec (fam) es aficionado a empinar el codo

krstíti to christen; to baptize; (dati ime) to name; figurativno

vino krstíti to adulterate wine, to add water to wine

krstíti (-im) imperf., perf.

1. rel. battezzare:
krstil ga je za Tomaža lo battezzò Tommaso

2. pren. (dati ime ob slavnostni predaji) battezzare:
krstiti ladjo battezzare la nave

3. pren.
krstiti vino battezzare, annacquare il vino

4. gled., film. rappresentare la prima volta

krstíti bautizar; administrar el (sacramento del) bautismo ; fam cristianar ; fam fig bautizar

krstiti vino (fig) bautizar (ali cristianar) el vino
krstiti ladjo (ob spustu v morje) botar

krščeváti (-újem) imperf. rel. battezzare:
ekst. krščevati vino battezzare, annacquare il vino

krùh (krúha) m

1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria

2. pren. raccolto di grano

3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

kúhan (-a -o) adj. cotto, bollito, lesso:
kuhan fižol fagioli cotti
kuhan krompir patate lesse
kuhan kostanj castagne lesse, ballotte
gastr. mehko kuhano jajce uovo à la coque
kuhano maslo burro sciolto, fuso
gastr. kuhano vino vino brulé
kuhana govedina lesso
kuhana jed cotto
kuhano meso lesso, bollito

kupčeváti (-újem) imperf. commerciare:
kupčevati z lesom, vinom commerciare in legname, in vino

kupčíja f

1. affare:
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
skleniti, razdreti kupčijo combinare, concludere un affare, stornare un affare
biti vpleten v umazane kupčije essere coinvolto in loschi affari
pejor. (politična) kupčija intrallazzo

2. commercio:
lesna, vinska kupčija commercio dei legnami, del vino
kupčija z žitom commercio cerealicolo
borzna kupčija operazione di borsa
pejor. kravja kupčija mercato delle vacche

kvásovka (-e) f biol. (gliva kvasovka) saccaromicete;
pivska kvasovka lievito di birra
vinska kvasovka lievito di vino

lacrimōsus (lacrumōsus) 3, adv. -ē (lacrima, lacruma)

1. poln solz, solzav, silno solzeč se, solzen, solziv: lumina vino lacrimosa O., l. oculi Plin. bolezensko se solzeče, solzive, dicere aliquid lacrimose Gell. ob mnogih solzah; metaf. (o rastlinah in drevesih) premočno solzeč: si (vites) sint lacrimosae Plin. če premočno solzijo.

2. jokav, plakajoč, (o)tožen, tožeč, žalosten: voces V., carmen O. žálostnica, žalostinka, mater, singultus, vultus Ap.

3. solze (jok) vzbujajoč, beden, nesrečen, žalostilen, žalosten (o vplivu na telo ali dušo): caepa l. ali flebile caepe simul lacrumosaeque ordine tallae Luc. ap. Non., caepis odor lacrimosus Plin., lacrimosus fumus H., O., bellum H., funera H., O., iussa O., ferarum spectacula Icti.; dvoumno: lacrimosa poëmata Pupi H. solzne = jokave in ganljive (gledališke) igre.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

láhek (po teži) light, weightless; lightweight; (netežaven) easy, not difficult

láhka atletika (light) athletics pl, games pl, track and field sports
láhki atlet athlete
láhko breme light burden
láhka hrana light food
láhek korak light tread, soft steps pl
láhka cigara (tobak) mild cigar (tobacco)
láhka konjenica light cavalry
láhka poškodba, rana light (ali flesh) wound
láhka roka light hand
láhka križarka light cruiser
láhko spanje light sleep
láhko noč! good night!
láhek slog easy (ali fluent) style
láhka teža (pri boksu) lightweight
láhka zmaga (figurativno) walkover
láhko vino light wine
bodi mu láhka zemlja! may the earth rest light on him!, may he rest in peace!
to je otročje láhko it is as easy as pie
načrt je otročje láhak the plan is foolproof
sedaj láhkó greš! you may go now!
láhka ženska (figurativno) fickle woman
z láhkim srcem with a light heart

láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
lahko dekle fille légère (ali volage)
lahko delo travail moški spol facile
lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
lahka smrt belle mort, mort douce
lahko vino vin léger, petit vin
lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
lahko légèrement, facilement, aisément
lahko dostopen d'accès facile
lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
lahko da il se peut que, peut-être
lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
lahko odidete vous pouvez partir
lahko se uči il apprend facilement
vzeti vse na lahko prendre tout à la légère

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

languidus 3, adv. - ē (languēre)

1.
a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.

2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.

largus 3 (etim. nedognana beseda)

1. darežljiv, radodaren, rad(e volje) (kaj storiti), voljan za kaj (naspr. avarus, malignus); abs.: qui, si largissimus esse vellet, cumulatiore mensā uteretur Ci.; subst.: omnino duo sunt genera largorum (radodarnežev), quorum alteri sunt prodigi, alteri liberales Ci.; z abl. instrumenti: audin hunc operā ut largus est nocturnā? Pl., l. habenā Sil., largus promissis T. radodaren z obljubami, poln obetov; z abl. loci: largus animo T. mož radodarnega značaja; z gen.: largus habenae … eques Sil., mercandi Sil. mnogo darujoč, l. animae Stat. rad življenje darujoč, voljno tvegajoč življenje; z inf.: spes donare novas largus H.

2. obilen, mnog: cum (sc. sol) terras largā luce compleverit Ci., l. imber V., O., largi imbres Lucr., l. sermo Lucr., largi copia lactis V., l. fetus, fletus, sanguis V., l. odores O., l. sudor, l. tabum, venenum Sil.; v komp.: die festo largiore vino uti L., largior ignis H., largior cibus Petr.; v superl.: copiam quam largissimam facere Ci., largissima praeda C., munus adidit apparatissimum largissimumque Suet.; z gen. (po skladu adj. dives) obilujoč s čim, bogat s čim: largus opum V., fons aquae largus Lucan. vodnat, l. comae Sil.; tudi z abl.: folia larga suco Plin. sočno, homo largior linguā Pl. blebetav. — Od tod adv.
a) largē α) radodarno, darežljivo: qui large blandust dives pauperi Pl., pastum animantibus large et copiose comparat (sc. natura) Ci., factoque large … senatus consulto T. sklep z velikimi privolitvami. β) obilno, v obilni meri, izdatno, mnogo, (za)dosti, dovolj: „murtatum“ dictum est a murtā, quod eā large fartum Ci., mittit homini munera satis large ad usum domesticum Ci., quod dandum est amicitiae, large dabitur a me Ci., l. praebere Auct. b. Alx., ligna super foco l. reponens H., l. partiendo praedam L., l. dividere Ph., l. aquae manant Cu., l. bibere Col., l. adorare deos Plin. z obilo kadila, l. frequentare locum Plin. v velikem številu, številno, l. convivari Suet., facultates l. supersunt Plin. iun., l. procedere Aur. daleč, dat nemo largius Ter., Attius hoc largius a prisca consuetudine movere coepit Varr., largius pronuntiare Gell. krepkeje, ostreje, ex hac decuria vestra, cuius mihi copiam quam largissime factam oportebat Ci., quibus largissime contigit hoc munus naturae Plin.
b) largiter obilno, v obilni meri, mnogo, izdatno, (za)dosti, dovolj: largiter habere, peccare Plin., apud finitimas civitates largiter posse (sc. Dumnorigem) C. da veliko premore, de iudicio l. (sc. esse remissum) Ci., l. distare Lucr., fortassis et istinc largiter abstulerit longa aetas H., l. consequi Auct. b. Afr., l. epulari, praestare Suet., avariter ille, nos largiter Cl.; z gen.: credo illinc inesse auri et argenti largiter Pl., l. aquae Ap.