Franja

prope (priličeno iz *prŏque, zato proxime; prŏ, gl. to besedo), komp. propius, superl. proximē (stlat. proxumē), adv.; k temu komp. adj. propior -ius, superl. proximus (proxumus) 3.

A. adverbia

I. adv.

1. krajevno blizu, v bližini, nedaleč: Pl., S., Sen. ph. idr., prope est spelunca quaedam Ci., propius accedere C., Ci., propius abesse, ab aliquo C. biti bliže komu; occ.: propius res adspice V. bliže, tj. dobrotneje, milostljiveje, propius (= bolj) timuere sarissas quam … Lucan., proxime trans Padum C., proxime (kar najnatančneje, kar najbolj) signare Q.; pristavljeno k abl.: quam propius Tiberi N. = bliže „od (s) tiberske strani“, proxime hostium castris C., propius it periculo V., kar ni dat., kot kažeta npr. stavka: bellum tam prope est a Sicilia Ci., propius a terra Iovis stella fertur Ci.

2. časovno blizu: prope adest, cum alieno more vivendum est mihi Ter. ali prope adest, ut … Pl. blizu je čas, bliža se čas, mortem prope imminentem videre L. bližajočo se smrt, longius aut proprius Pr. slej ali prej; superl. proximē nedavno, malo (po)prej, pred kratkim, pravkar, ravnokar, otódi: Vell. idr., civitates, quae prope bellum fecerant C., quem prope nominavi Ci.; tudi = brž ko (brž), prihodnjič: Plin. iun.

3. metaf.
a) blizu, skoraj, malo(da)ne: Cu., Q. idr., prope ad annum LXXX pervenire N., prope annos nonaginta natus Ci., prope ad portas sunt hostes L., in ipsis prope portis L., prope desperatis his rebus Ci., prope iam desperata salute C., prope funeratus arboris ictu H., adventare et prope adesse Ci., proxime atque ille Ci. prav tako kakor on.
b) s finalnim stavkom skoraj na tem, da … , malo (toliko) da ne: iam prope erat, ut sinistrum cornu pelleretur L., prope est factum, ut iniussu praetoris in aciem exirent L.; tako tudi: propius nihil est factum, quam ut occideretur Ci. ep.
c) kaj za kom, čim, potem, zatem, nato: proxime a Lycide Ci., proxime … mox … tertio loco Plin. —

II. praep. z acc.

1. krajevno blizu; v stavkih kakor: propius muros accessit N., proxime deos accessit Ci. je acc. odvisen od glag.; toda prepozicionalno: prope aquam moveri Ci., copiae prope castra visae C., est lucus prope amnem V., sepulcrum prope oppidum N., propius solis occasum C., propius periculum fuerunt, qui vicerunt L., exercitum habere quam proxime hostem Ci., proxume (tik) Hispaniam Mauri sunt S.

2. časovno blizu, ob, pod (z acc.): prope Calendas Sext. puto me Laodiceae fore Ci. ep., prope maturitatem esse (o žitu) L., prope lucem Suet., proxime (takoj po) abstinentiam sumendus est cibus exiguus Cels.

3. metaf. nedaleč (od), blizu, skoraj (malone) do, ob: prope metum res fuerat L. položaj je bil tak, da se je bilo skoraj bati, prope secessionem plebis res venit L., prope seditionem ventum est T., quod vitium propius virtutem est S. podobnejša kreposti, propius fidem est L. verjetneje je, proxime morem Romanum L. skoraj čisto po rimski šegi (navadi), proxime speciem navium L. skoraj kakor ladje.

B. adiectiva

I. komp. propior, propius

1. krajevno bližji: Auct. b. Afr. idr., pons C., tumulus S., periculum Cu. bližnja, v bližini, pugna L. boj iz bližine, boj od blizu, boj mož na moža, portus patescit propior V., numen propius dei V.; z gen.: propior caliginis aër Lucr.; z dat.: Auct. b. Alx., Mel. idr., propior fonti Cu., quae propiora mari (septentrioni) sunt Cu., propior patriae O., Oceano propior India V.; analogno po praep. prope z acc.: propior montem pedites collocat S., propior hostem Hirt.; z ab: quisquis ab igni propior stetit Sen. ph.; z inf.: propior timeri Stat.; subst. propiora -um, n bližnji kraji, bližnja mesta, bližina, bližnja okolica, bližnja soseščina, oblížje: tenere V., propiora flumini tenere T.

2. časovno bližji: propior fit vesper V., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki se s svojo dobo najbolj bližaš moji; z dat.: propior leto O., maturo propior funeri H., cuius aetati mors propior est S. fr., septimus octavo propior iam fugerit … annus H. gre že precej v osmo leto, puero quam iuveni propior Vell. doraščajoč mladenič; occ. poznejši, mlajši, novejši: tempus Icti., tempora O., epistula Ci., acta Stat.; subst. n. pl.: veniunt inde ad propiora Ci., ad propiora vocor O.

3. metaf.
a) bližji, podobnejši: Col., Eutr. idr., faciem (gr. acc.) tauro propior V., sceleri ea propiora sunt quam religioni Ci., propior excusanti L. ali miseranti T., lingua Britannicae propior T., Armenii similitudine morum Parthis propiores T., quod propius vero est L. kar je podobnej(š)e resnici, kar je verjetnej(š)e, propius est vero ali propius vero est z ACI: L., O.; z a(b): a contumeliā quam a laude propius fuerit post Vitellium eligi T. bilo bi pač sramotnej(š)e kot slavnej(š)e; subst. n. pl.: sermoni propiora H. bolj proza.
b) bližji (po rodu, prijateljstvu), tesnejši, v bližjem (tesnejšem) sorodstvu, vernejši, tesnejši, vdanejši, zvestejši, bolj pri srcu: Ter. idr., gradu sanguinis propior O., quibus propior P. Quinctio nemo est Ci., cura propior luctusque domesticus O., societas Ci. tesnejša, cui propior cum Tiberio usus erat T. ki je zaupneje občeval s Tiberijem, amicus H. tesen, prisrčen, cura deam propior augit O., sua sibi propiora esse pericula (sc. dixit) quam mea Ci., propior dolor plebi fenoris ingravescentis erat L.; pesn.: propior Saturnia Turno O. bolj naklonjena.
c) pripravnejši, primernejši, od tod boljši, izvrstnejši: delectatio Ter.; z dat.: portus propior huic aetati Ci., supplemento Latium propius esse L., irae quam timori propior T. bolj nagnjen k jezi kot strahu; z ad: propior ad fallendum fides T. —

II. superl. proximus 3, stlat. proxumus

1. krajevno najbližji, zelo (prav, čisto) blizek (blizu): Cu., Hirt. idr., vicinus Ci. ep., in proxima oppida se recipiebant C., proximum iter erat per Alpes C.; predik.: in proximo litore N. prav blizu morske obale; z dat.: huic proximus locus Ci., villae urbi proximae L. obmestne, primestne, proxima ponti villula H., proximi itineri vici Cu., provincia proxuma Numidiae S., Belgae proximi sunt Germanis C. najbližji sosedi, proximus huic, sed longo proximus intervallo V. najbliže njega, toda zelo oddaljen (v veliki razdalji), qui proximi (najbliže) tribunali steterant L.; analogno po praep. prope z acc.: Pl. idr., latus, quod proxumum hostes erat S., proximus quisque hostem L. ali regem T., Ubii proximi (tik) Rhenum incolunt C.; z a(b): dactylus proximus a postremo Ci., proximus a domina O., ut quisque proximus ab oppresso sit L.; s samim abl.: loca proxuma Carthagine S.; subst.
a) proximum -ī, n najbližje, (največja, neposredna) bližina, oblížje, (neposredna) soseščina, sosedstvo: Auct. b. Hisp. idr., eamus ad me, ibi proximum (najbližji kraj) est, ubi mutes Ter., e(x) proximo Pl., N., Plin., de proximo Pl., Ap., in proximum Pl., in proximo Ter., Plin., proxima continentis L. najbližji kraji.
b) proximī -ōrum, m najbližji, sosedi: Ph. idr., proximi (najbliže stoječi) primis iacentibus insistunt C., cum a proximis (od sosedov) impetrare non possunt, ulteriores (bolj oddaljene prebivalce) temptant C.

2. časovno
a) pravkar pretekel (minul), zadnji, poslednji: proximis Nonis tu non affuisti Ci., proximis superioribus diebus Ci., bello proximo Aedui Romanis auxilium tulerunt C., multitudo proxima nocte convenit C., quid proxima (zadnjo), quid superiore nocte (predzadnjo noč) egeris Ci., tribus proxumis annis S., proximis litteris Ci. ep.; adv. abl.: proximo (sc. tempore) Ci. ep. pred prav kratkim (časom).
b) naslednji, (prvi) prihodnji: dixit se proxima nocte castra moturum C., proximo die domum custodiis saepit N., imperator factus proximo triennio omnes gentes subegit N., proximis comitiis L., proximus annus, proxima aetas, petitio Ci., in proximum (sc. diem) Cu. za naslednji dan; z dat.: Ap., Eccl.; z acc.: eo die, qui proximus illam noctem illucescit Gell. za to nočjo zazarjajoči (rojevajoči se, nastajajoči, vstajajoči, delajoči se) dan.

3. metaf.
a) (po času, vrsti, stopnji, vrednosti) najbližji, prvi (takoj, prav) pred ali za kom, čim: aetate proximus N., censor, qui proximus ante me fuerat Ci., Callicratidas, qui praefectus classis proximus post Lysandrum fuit Ci., proximus illi Procas V. nasledil ga je Prokas, secunda persona, proxima Epaminondae N., proximus lictor S. pred njim hodeči in varujoči ga spremljevalec, telesni stražar (stražnik), proxima (takoj za njim) est regia cohors L., equites ordini senatorio dignitate proximi Ci., proximus ei Antigenes visus est Cu., proximos illi tamen occupavit Pallas honores H., summa necessitudo videtur esse honestatis, huic proxima incolumitatis Ci., non nasci homini optimum est, proximum autem quam primum mori Ci.; z a(b): ab Romulo proximus Val. Max., dignus, qui a dis proximus habeatur Iust., mihi primus, qui a te proximus sum Plin. iun., proximus a diis immortalibus honos Suet.; od tod v cesarski dobi naslov dvornega uradnika, ki je bil na hierarhični lestvici prvi za predstojnikom dvorne pisarne (magister scriniorum), nekako = próksimus, namestni (namestnik), podpredstojnik: proximus (sc. magistro) scriniorum, libellorum, admissionum Amm.; proximum est s finalnim stavkom = prva naloga za čim je: proximum est, ut doceam Ci.; pa tudi = prva posledica je: proximum est, ut quies tot dierum et abstinentia … febrem tollant Cels.
b) najbližji (po sorodstvu, prijateljstvu ali drugih razmerah), v najbližjem sorodstvu: proximus cognatione Ci. ali propinquitate N. najbližji sorodnik, hic illi genere est proximus Ter., proximus sum egomet mihi Ter., amore tibi proximi sumus Ci.; subst. α) proximus -ī, m bližnjik: Val. Max., Ps.-Q. (Decl.). β) proximī -ōrum, m najbližji sorodniki, najboljši (najljubši, najbližji) prijatelji ali tovariši: luctus proximorum Ci., quos (sc. honores) cum proximis communicavit Ci., hi Catilinae proximi familiaresque erant S., iniuriosi sunt in proximos (naspr. alicui) Ci.; negabat se esse culpae proximam Ph. trdila je, da ni kriva.
c) najpodobnejši, najbolj (zelo, prav, izjemno) podoben: ficta sint proxima veris H., proxima virtutibus vitia Q., proximum vero est L. resnici najpodobnej(š)e je, najverjetnej(š)e je, proxima Phoebi versibus V. pesmi, ki so najpodobnejše Fojbovim verzom, id habendum est antiquissimum et deo proximum Ci., proxima maiorum gravitati civitas Spartana Val. Max.
d) (po vsebini) najbližji, bližnji, očiten, očividen, očivesten, živ, (splošno, obče) znan: signum Ap., argumentum Ap., Ps.-Q. (Decl.), litterae vestrae superiores, sed idcirco magis proximae Tert., consulamus proxima Prud., cum … proximum esset dicere Gell.
e) trdno se držeč česa: quia religioni suae … proximus fuit Ci.

Opomba: Komp. proximior, n. proximius: Sen. ph., S., Ulp. (Dig.), Paul., Cael.

Psyllī -ōrum, n (Ψύλλοι) Psíli, afriško ljudstvo ob Veliki Sirti, ki je znalo zarotovati kače in zdraviti njih strupene pike: Plin., Cels., Suet.

pujs|ek² moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (vinski veščec) der Weinschwärmer (mali Kleiner, srednji Mittlerer, veliki Großer)

pup|ek moški spol (-ka …) der Molch, živalstvo, zoologija der Wassermolch (mali/navadni Teichmolch/Streifenmolch, marmornati Marmormolch, planinski Bergmolch, švicarski/ nitkasti Fadenmolch, Boskov Bosca's Molch, južnoitalijanski Süditalienischer Molch, karpatski Karpathenmolch, veliki [Kammolch] Kammmolch ( alpski Alpen-[Kammolch] Kammmolch, podonavski Donau-[Kammolch] Kammmolch))
gorski pupek (evprokt) Gebirgsmolch (korziški Korsischer Gebirgsmolch, pirenejski Pyrenäen-Gebirgsmolch, ščukoglavi Hechtkopf-Gebirgsmolch)
pupek brezpljučar Lungenloser Molch, (črnotrebušni Schwarzbauchmolch, okoijski Ocoee-Molch, pritlikavi der Zwergmolch, tjulenji der Robbenmolch)
hrapavi pupek Körnchenmolch
jamski pupek Amerikanischer Höhlenmolch
lažni pupek Rotmolch
lopatasti pupek Schaufelmolch
kalifornijski pupek Kalifornischer Wassermolch
rebrasti pupek Rippenmolch (alžirski Algerischer, španski Spanischer)
vodni pupek der Wassersalamander (jamski Höhlen-Wassersalamander, dolgorepi der Langschwanz-Molch, dvočrtasti der Zweistreifen-Molch, tričrtasti der Dreistreifen-Molch)
zelenkasti pupek Grünlicher Wassermolch (pasasti Streifen-Wassermolch)

puteus -eī, m (= izkopana jama, zgradba, sor. s putāre obrez(ov)ati, pavīre)

1. jama, jarek: Varr., in solido puteum demittere V. izkopati jamo; occ.
a) rudniška jama, (rudniško) okno, jašek, predih, rov(ica): Plin.
b) zračilni jašek, preduh, oddušnik, zračna odprtina: Vitr.

2. vodnjak, kladez, (na)kapníca, vodnica, (suha) jama (kotanja, rupa): Varr., Plin., Plin. iun., Auct. B. Alx., Ap., G. idr., puteum fodere Pl. ali effodere Col., puteum vitare patentem H., putei iuges Ci. ali perennes H., Ci., V. vrelci, studenci; preg.: aeque est enim ac si in puteum (v vodo = stran) conicias Petr., nunc haec res ad summum puteum geritur Pl. se suče ob robu vodnjaka = je v veliki nevarnosti.

3. podzemeljska ječa, temnica za sužnje: Pl., Col.

q, Q m, f (črka) q:
q minuscola, Q maiuscolo mali q, veliki Q
q come Quarto ptt q kot Québec (pri črkovanju)

quantité [kɑ̃tite] féminin kolikost, količina, množina, mnoštvo

en grande quantité v veliki množini, v obilju, v obilici
en quantité industrielle v industrijskem obsegu
quantité d'une syllabe (voyelle) dolžina zloga (samoglasnika)
une quantité de, quantité de mnogo, veliko število
quantité de gens disent ... mnogo ljudi pravi ...

quantus-libet 3 (ixpt., bolje pisano narazen) „tolikšen, kolikršen se (komu) zljubi ((za)hoče)“, kolikršen si bodi (kolikršensibodi), poljubno velik, poljubno visok: Iuv., Col., Plin., quanto libet ordine dignus O., quanta libet magnitudo hominis L., quantum libet intersit inter Romanos et Achaeos L. Rimljani in Ahajci naj bodo v poljubno veliki razdalji.

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

R, r [a:] množina rs, r's [a:z]

1. samostalnik
(črka) R, r; predmet v obliki črke R

a capital (large) R veliki R
a little (small) r mali r
the R months meseci, ki v svojem imenu vsebujejo črko r (april september)
the three Rs trije predmeti osnovnega izobraževanja: branje, pisanje in računanje (reading, writing & arithmetic)

2. pridevnik
ki ima obliko črke R

r, R f, m (erre) (črka) r:
r minuscola, R maiuscolo mali r, veliki R
r come Roma ptt r kot Ravne (pri črkovanju)

rabbin [rabɛ̃] masculin, religion rabin

grand rabbin veliki rabin

rak¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Krebs (nižji Niederer, višji Höherer), razred: das Krebstier
rak deseteronožec Zehnfußkrebs
rak jahač die Reiterkrabbe
jezerski rak Teichkrebs
rak košar Panzerkrebs
rak kratkorepec (rakovica) der Kurzschwanzkrebs, die Krabbe
krtji rak Maulwurfkrebs
rak listonožec Blattfußkrebs
rak mahač (rakovica kimavka) die Winkerkrabbe
medvedji rak Bärenkrebs (veliki Großer, mali (nagajivec) Kleiner)
mehkokožni rak (valilničar) Ranzenkrebs
norveški rak (škamp) der Kaisergranat
porcelanski rak Porzellankrebs (črni Schwarzer, širokoklešči Grauer)
rečni rak der [Flußkrebs] Flusskrebs (ozkoškarjevec der Sumpfkrebs, der Galizische/Russische Krebs)
bledonogi rak der Dohlenkrebs
potočni rak (jelševec) der Edelkrebs, Tafelkrebs (koščak Steinkrebs)
ameriški rečni rak der Amerikanische [Flußkrebs] Flusskrebs
rak samotarec Einsiedlerkrebs
kopenski samotarec Landeinsiedlerkrebs
rak skakač der Springkrebs (črni Furchenkrebs)
rak stražar der Muschelwächter
rak strelec Pistolenkrebs
rak škrgorepec der Kiemenschwanz
rak vitičnjak der Rankenfüß(l)er
rak vrečičar Wurzelkrebs, Sackkrebs
figurativno rdeč kot kuhan rak hochrot, krebsrot, puterrot
figurativno iti rakom žvižgat [flötengehen] flöten gehen, im Eimer sein (X je šel rakom žvižgat X ist im Eimer)

razglaša|ti (-m) razglasiti (immer wieder, laufend) verkünden; (obešati na veliki zvon) überall herumerzählen
| ➞ → razglasiti

razobésiti to hang out; to hoist

razobésiti belo zastavo to hang out the white flag
razobésiti na veliki zvon (figurativno) to cry (ali to shout), to publish from the housetops, to announce with loud pounding of the drum

rdeči kenguru stalna zveza
zoologija Macropus rufus (vrečar) ▸ vörös kenguru
Sopomenke: veliki rdeči kenguru

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

reproach¹ [ripróuč] samostalnik
očitek, očitanje, graja, kritiziranje; graje vredna stvar; sramota, ponižanje (to za)

reproaches množina, cerkev litanije na veliki petek (zlasti v rimskokatoliški Cerkvi)
a term of reproach zmerljivka, psovka, grda beseda
to abstain from reproach vzdržati se graje (očitkov)
I am free from reproach sem brez graje; nimam si, nimajo mi kaj očitati
he is a reproach to... on je sramota za...
this is a reproach to town to je sramota za mesto
to bring reproach upon s.o. delati sramoto komu, diskreditirati koga
to heap reproaches on s.o. obsuti koga z očitki
to incur reproachs nakopati si očitke
to live in reproach and ignorance živeti v veliki sramoti

ríđ ž
1. domača žival rjave barve (kobila, krava, koza)
2. velika riđ zool. veliki koprivar

rigor -ōris, m (rigēre)

1.
a) trdota, trdina, trdost, premrlost, togost, otrplost, okorelost, negibčnost, neupogljivost: Lucr., rigor ferri, ligni V., Vitr. idr., nervorum Cels. veliki (splošni) krč, rigorem habere Col. biti tog, neupogiben (neupogljiv).
b) occ. odrevenelost od mraza, meton. mraz: Luc. fr., Macr., Val. Max., Sen. ph. idr., gelidus rigor Lucr., rigor aquae Plin. iun., Alpinus O., torpentibus rigore membris L.; pl.: rigores praeposteri Plin. (po)nočni mraz, nimii Lact.
c) ravna lega, prema smer, ravna smer (linija) npr. tekoče vode: Icti.

2. metaf.
a) trdost, trdota, strogost, neomajnost, neizprosnost, neupogljivost, ostrost, ostrina: disciplinae veteris T., iuris Icti., antiquus rigor et nimia severitas T.
b) trdost, trdota, neuglajenost, neokretnost, neprožnost, grdost, okornost, togost npr. α) v vedenju, navadah: te tuus iste rigor positique sine arte capilli decet O. β) slik, slikarij, poslikav, kipov: Plin. γ) naglasa, akcenta: accentus Q.