Franja

vôden d'eau, des eaux, aquatique, hydraulique

vodna gladina, površina nappe ženski spol (ali plan moški spol) d'eau, surface ženski spol de l'eau
vodno gospodarstvo secteur moški spol économique des eaux
vodno letalo hydravion moški spol
vodna moč énergie ženski spol (ali force ženski spol) hydraulique
vodno onesnaženje pollution ženski spol des eaux
vodna oskrba alimentation ženski spol (ali approvisionnement moški spol) en eau
vodna para vapeur ženski spol d'eau
vodna pot voie ženski spol navigable, voie (ali artère ženski spol) fluviale
vodni prevoz transport moški spol par eau
vodna poraba consommation ženski spol d'eau
vodna ptica oiseau moški spol aquatique
vodna rastlina plante ženski spol aquatique
vodno smučanje ski moški spol nautique
vodno steklo (kemija) silicate moški spol de potasse (ali de soude)
vodni števec compteur moški spol à (ali d') eau
vodna tehtnica (libela) niveau moški spol à bulle d'air
vodna turbina turbine ženski spol hydraulique
vodna ura compteur moški spol à eau, horloge ženski spol à eau, clepsydre ženski spol
vodne živali animaux moški spol množine aquatiques

vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
vodna kapljica goccia d'acqua
vodna para vapore acqueo
vodni števec contatore dell'acqua
vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
aer. vodno letalo idroplano
vodna energija energia idrica
vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
navt. vodna brazda scia
navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
vodna elektrarna centrale idroelettrica
zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
bot. vodna leča lemna (Lemna)
friz. vodna ondulacija messa in piega
šport. vodne smuči sci d'acqua
vodna tehtnica livella ad acqua
vodna turbina turbina idraulica
fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
vodna pipa narghilè
vodna ura clessidra, orologio ad acqua
kem. vodni plin gas d'acqua
zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
vodni stolp castello d'acqua
strojn. vodni stroji macchine idrauliche
vodni top autopompa
vodno kolo ruota idraulica; bindolo
vodno pravo diritto delle acque
vodno stanje livello dell'acqua

vôden¹ de(l) agua

vodna gladina (površina) nivel m (superficie f) del agua
vodno gospodarstvo economía f del agua, hidroeconomía f
vodno letalo hidroavión m
vodna moč fuerza f hidráulica
vodna ondulacija (las) ondulación f al agua
vodna oskrba aprovisionamiento m de agua
vodna para (hlap) vapor m de agua
vodno onesnaženje impurificación f del agua, med contaminación f del agua
vodna pot vía f fluvial, vía de navegación interior, canal m
vodni (morski) prevoz transporte m fluvial (marítimo)
vodni pritisk presión f hidráulica
vodna poraba consumo m de agua
vodna ptica ave f acuática
vodna rastlina planta f acuática
vodna sesalka bomba f de agua
vodno srnučanje esquí m acuático
vodno steklo kem silicato m de sodio (ozir. de potasio)
vodni stolpni rezervoar depósito m elevado de agua, cambíja f
vodni šport deporte m náutico
vodni števec contador m de agua
vodna tehtnica (libela) nivel m de aire
vodni tok corriente f de agua
vodna turbina turbina f hidráulica
vodna ura reloj m de agua, clepsidra f
vodna zaloga provisión f de agua
vodni znak marca f de agua, filigrana f
vodne živali animales m pl acuáticos

vodomern|i [é] (-a, -o) Pegel- (hišica die Pegelhütte, ura die Pegeluhr)

vožnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Fahrt (dol Hinunterfahrt, Abfahrt, domov Heimfahrt, gor Auffahrt, Bergfahrt, naprej Vorwärtsfahrt, naravnost Geradeausfahrt, naprej - nadaljevanje vožnje Weiterfahrt, navkreber Auffahrt, Bergfahrt, nazaj Rückfahrt, preko česa Überfahrt, sem Herfahrt, skozi Durchfahrt, s potiskanjem železnica Schiebefahrt, tja, do cilja Hinfahrt, tja in nazaj Hin- und Rückfahrt, v dolino Talfahrt, v napačno smer Falschfahrt, v ovinku Kurvenfahrt, z dovprego železnica Nachschiebefahrt; dolga Fernfahrt, enodnevna Tagesfahrt, izpitna Prüfungsfahrt, mestna Stadtfahrt, nočna Nachtfahrt, z omejeno hitrostjo, počasna Langsamfahrt, polžja Gondelfahrt, posebna Extrafahrt, Sonderfahrt, poskusna Probefahrt, Erprobungsfahrt, Testfahrt, prva Erstfahrt, Jungfernfahrt, prazna - tovornjaka, avtobusa Leerfahrt, za razvedrilo Vergnügungsfahrt, z inštruktorjem Schulfahrt), das Fahren (po desni Rechtsfahren, po levi Linksfahren, mimo česa Vorbeifahren an, v koloni Kolonnenfahren, vštric Nebeneinanderfahren)
vzvratna vožnja das Rückwärtsfahren, der Rückgang, die Rückwärtsfahrt
vožnja v neznano eine Fahrt ins Ungewisse, eine Fahrt ins Blaue
ena vožnja pri prevažanju: eine Fuhre
vožnja s/z … die -fahrt
(z avtobusom Autobusfahrt, Omnibusfahrt, z avtomobilom Autofahrt, z balonom Ballonfahrt, s čolnom Bootsfahrt, Kahnfahrt, z gondolo Gondelfahrt, z ladjo Schiffsfahrt, s parnikom Dampferfahrt, s sanmi Schlittenfahrt, s taksijem Taxifahrt, z vlakom Eisenbahnfahrt, Zugfahrt, Bahnfahrt); po cesti, vodi: die Fahrt auf, das Befahren (von)

2. potnika: die Fahrt (brezplačna Freifahrt, krožna Rundfahrt, na črno Schwarzfahrt)
vozovnica za več voženj der Sammelfahrschein
pravica do brezplačne/proste vožnje die Freifahrtberechtigung

3. voznikova: die Fahrt, das Fahren, das Lenken (eines Fahrzeugs); (način vožnje) die Fahrweise (defenzivna defensive, ofenzivna offensive)
mirna vožnja ruhige Fahrweise
varna vožnja die Fahrsicherheit
avtomobila: das Autofahren
|
… vožnje Fahrt-, Fahr-
(čas/trajanje die Fahrtdauer, die Fahrzeit, hitrost Fahrgeschwindigkeit, kilometer der Fahrkilometer, način die Fahrweise, pravica das Fahrrecht, pravila Fahrregeln množina, prekinitev Fahrtunterbrechung, ruta die Fahrtroute, spretnost die Fahrkunst, stil der Fahrstil, stroški Fahrkosten množina, tehnika die Fahrtechnik, učenje die Fahrschulung, die Fahrausbildung, ura die Fahrstunde)
prepoved vožnje das Fahrverbot (nedeljske vožnje s tovornjaki Sonntagsfahrverbot)
služnost/pravica vožnje pravo das Fahrrecht, das Durchfahrtsrecht, Überfahrtsrecht
smer vožnje die Fahrtrichtung
(obvezna vorgeschriebene, sprememba die Fahrtrichtungsänderung)
pri vožnji bei der Fahrt
napaka pri vožnji der Fahrfehler
občutek pri vožnji das Fahrgefühl
varen pri vožnji fahrsicher
za vožnjo für die Fahrt
nadomestilo za vožnjo der [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss
nesposoben za vožnjo fahruntüchtig, fahruntauglich
nesposobnost za vožnjo die Fahruntüchtigkeit, Fahruntauglichkeit
občutek za vožnjo das Fahrgefühl
pas za vožnjo die Fahrspur, die Fahrbahn
(iz nasprotne smeri Gegenfahrbahn)
pripravljenost za vožnjo die Fahrbereitschaft
pripravljen za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit, plovilo: seeklar
signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
sposoben za vožnjo fahrtauglich, vozilo: fahrtüchtig
sposobnost za vožnjo die Fahrtauglichkeit, vozila: die Fahrtüchtigkeit
varen za vožnjo fahrsicher
vožnje množina Fahrten
vožnje na delo/z dela der Berufsverkehr, Geschäftsverkehr, Pendelverkehr
… voženj Fahrten-
(dnevnik, knjiga das Fahrtenbuch, evidenca der Fahrtennachweis)

vprášati vpraševáti to ask, to ask a question, to put a question, to question; to interrogate

vprášati, vpraševáti za to inquire about; to raise a question
vprašajte v hiši! inquire within!
vprášati, vpraševáti koga za kaj, o čem to ask someone for (after, about) something
vprášati, vpraševáti po kom, za koga to ask for someone, to inquire about someone
vprášati, vpraševáti koga za čas (koliko je ura) to ask someone the time
vprášati, vpraševáti za pot to ask one's way
vprášati, vpraševáti koga za svèt to ask someone's advice, to consult someone
on rad, veliko sprašuje (figurativno) he is inquisitive
vprašal me je za moje ime he asked me my name
morali bi vprášati, vpraševáti zdravnika you ought to consult a physician
neštetokrat koga vprášati, vpraševáti to ask someone times without number (ali pogovorno tons of times)
preveč me vprašuješ o tem (= tega ne vem) you want to know more than I can tell you, that is beyond my ken
vprašujem se, če je ta obisk potreben (primeren) I question the necessity of this visit
vprašujem se (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
često sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, če... I have often wondered what would happen if...
zelo vprašujejo po tem artiklu this article is in great demand (ali in great request)
za to blago nikdo ne vprašuje this article is a drug on the market
po kavi zelo vprašujejo coffee is very much in demand

wall¹ [wɔ:l]

1. samostalnik
stena, zid (tudi figurativno)
(trdnjavsko) obzidje
množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
within four walls figurativno strogo zaupno
with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
to see through brick wall figurativno biti zelo bister
to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

2. pridevnik
stenski; zidni

wall clock stenska ura
wall crane tehnično konzolno dvigalo
wall creeper skalni plezavček (ptič)
wall fruit agronomija špalirsko sadje
wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
wall knot vozel na koncu vrvi
wall lizard zoologija sivi kuščar
wall map stenski zemljevid
wall newspaper stenski časopis, stenčas
wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
wall tower stolp v obzidju
wall tree agronomija špalirno drevo
wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo

want² [wɔnt]

1. neprehodni glagol
biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti
zastarelo manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga)
ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj

he does not want for talent on ni brez daru
he wants for nothing nič mu ne manjka
he is never found wanting nanj se lahko vedno zaneseš
he will never let me want nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje
there never want discontented persons nezadovoljneži se vedno najdejo

2. prehodni glagol
ne imeti, čutiti pomanjkanje (for česa)
potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po

to want for potrebovati, biti brez; ameriško, pogovorno želeti, hoteti
wanted a waitress (v oglasih) išče se natakarica
I have all I want imam vse, kar potrebujem
I want it done želim, da se to napravi
he is wanted by the police za njim je izdana tiralica
she wants 2 years for her majority manjkata ji 2 leti do polnoletnosti
it wants 5 minutes to nine manjka 5 minut do devetih
we want him to leave to-morrow želimo, da (on) odpotuje jutri
this clock wants a repair (repairing, to be repaired) ta ura je potrebna popravila
what else do you want? kaj še hočete?
you are wanted iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami
you want to see a doctor morate iti k zdravniku
you don't want to be rude ni vam treba biti grob
you want to have your hair cut moraš si dati ostriči lase

watt [wɔt] samostalnik
elektrika vat

watt-hour elektrika vatna ura

watt [vat] moški spol (-a …) elektrika das Watt
-ura die Wattstunde

watt [wat] masculin, électricité vat

watt-heure masculin él vatna ura
pluriel: watts-heures

wie¹

1. kako; wie kommt es kako to; wie lange kako dolgo; wie denn kako neki

2. alt/groß: koliko, wie spät ist es koliko je ura; wie oft kolikokrat; wie groß kolikšen

3. (wie beschaffen) kakšen

4. (nicht wahr?) kajne/kajneda?

5. (zum Beispiel) recimo

wieviel, wie viel koliko; wieviel Uhr ist es? koliko je ura?; Religion: kolikor

wonder² [wʌ́ndə] neprehodni glagol
(za)čuditi se (at, about s.th. čemu)
razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati se

I wondered about this to mi je padlo v oči
I wonder what time it is koliko utegne biti ura? bogve koliko je ura?
I don't wonder at it to me ne preseneča
that's not to be wondered at ni se čemu čuditi
I wonder why rad bi vedel zakaj
Oh! I just wondered! O, nič! kar takó, samo vpraševal sem se
I wonder who said it rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekel
Is that true? -- I wonder. Je to res? -- Bogve.
I wonder at you čudim se ti (vam)
I wondered about his knowledge čudil sem se njegovemu znanju
well, I wonder no, ne vem (prav)
I have often wondered what would happen if... često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če...

working² [wə́:kiŋ] pridevnik
ki dela, deluje; deloven; ki je v pogonu (teku, obratovanju)

working capital obratni kapital (sredstva)
working class delavski razred
working costs splošni delovni stroški
working expenses obratovalni, režijski stroški
working day delovni dan, delavnik
working drawing arhitektura gradbeni (stavbeni) načrt (plan)
working hour delovna ura
working life vsakdanje življenje
working papers množina delovne osebne listine (zlasti mladoletnikov)
working partner aktiven družabnik
working power tehnično zmogljivost
working majority za delo (diskusijo) zadostna večina

wrong² [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota

wrong³ [rɔŋ] prislov
neprav, nápak, narobe, pogrešno, lažno

to act wrong ne delati prav, napačno delati
to get it wrong (z)motiti se, napačno razumeti
to get in wrong with s.o. ameriško, pogovorno lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebe
to go wrong iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; trgovina slabo iti; tehnično slabo funkcionirati, biti pokvarjen
to get s.o. in wrong with spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga pri
our plans went wrong naši načrti so šli po vodi
your watch is wrong vaša ura ne gre prav (točno)
to guess wrong napak uganiti, krivo zadeti

zádaj adv. dietro, di dietro:
v gledališču sedeti zadaj a teatro stare seduti dietro
priti od zadaj venire di dietro
biti zadaj v primerjavi z razvitimi essere arretrati a paragone dei paesi sviluppati
ura je zadaj l'orologio va indietro
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
pejor. streči komu spredaj in zadaj leccare il culo a qcn.

zádnji dernier, ultime, extrême, suprême; arrière, postérieur

v zadjem času ces derniers temps
v zadjih letih ces dernières années
zadjo nedeljo dimanche dernier
zadji (pretekli) teden la semaine dernière (ali passée)
zadnji dan meseca le dernier jour du mois
zadnji del la partie arrière (ali postérieure)
zadje noge les pieds moški spol množine de derrière
zadje novice dernières nouvelles, nouvelles de dernière heure
zadja ura dernière heure, heure suprême
zadja volja dernières volontés, testament moški spol
imeti zadjo besedo avoir le dernier mot
zadje časti (pri pogrebu) honneurs suprêmes (ali funébres)
zadnji v zadnjih zdihljajih biti être à l'agonie (ali à toute extrémité)
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi