Franja

šíba rod; switch; (brezovka) birch; wand

šíba strahovalka, leskovka rod
šíba božja figurativno (Atila) the Scourge of God
udarec s šíbo lash
(na)tepsti s šíbo to birch
kaznovati koga s šíbo to give someone the birch
imeti pripravljeno šíbo za koga to have a rod in pickle for someone
šíba novo mašo poje (figurativno) spare the rod and spoil the child

šíba verge ženski spol , baguette ženski spol ; (za kaznovanje) férule ženski spol

šiba božja fléau moški spol de Dieu
vrbova šiba verge de saule
udarec s šibo coup moški spol de verge(s)

šíba vara f ; varilla f ; varita f ; mimbre m

šiba strahovalka (za kaznovanje) férula f; flagelo m
šiba božja (fig) plaga f
vrbova šiba varita f de mimbre
udarec s šibo azote m
s šibo jih naložiti otroku dar azotes a un niño
teči skozi šibe (kazen) correr baquetas

tampon [tɑ̃pɔ̃] masculin zamašek, čep; médecine šop, kosmič vate ali gaze; blazinica za štampiljko; štampiljka; odbijač(pri vagonih); musique, technique dušilo; pluriel, populaire pesti

tampon dateur štampiljka z datumom
coup masculin de tampon (populaire) udarec s pestjo; pretep
Etat masculin tampon tamponska država
servir de tampon omiliti udarce; skušati pomiriti

telling [téliŋ]

1. samostalnik
pripovedovanje; štetje

2. pridevnik
ki šteje; učinkovit, uspešen

a telling blow učinkovit, močan udarec

tenir* [tənir]

I. verbe transitif

1. držati

elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

2. prenesti, upirati se (čemu)

tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

3. imeti

tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

4. zavzemati (prostor), vsebovati

la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

5. upravljati, voditi, voziti

tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

6. držati, spoštovati

tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

7.

tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!

8.

tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

II. verbe intransitif

1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

3. biti v čem, iti v kaj

nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

4.

tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

5.

tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

III. se tenir

1.

se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

3. biti, nahajati se; vršiti se

se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

4.

ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

5.

s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

6. držati eden drugega

se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj

težák, težkà, težkò (po teži) pesado ; fig penoso, duro, rudo; grave ; (težaven) difícil

težki časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
težka artilerija artilería f pesada (ali gruesa)
težak boj combate m encarnizado
težka bolezen enfermedad f grave
težka atletika atletismo m pesado
težko delo trabajo m rudo
težak (vojni) invalid mutilado m total (de guerra)
težak kamion camión m pesado
težka naloga ardua tarea f
težak porod parto m laborioso
težka prtljaga equipaje m pesado
s težkim srcem con el corazón oprimido, con gran pesar
težak kot svinec pesado como el plomo, fig plúmbeo
težka voda agua f pesada
težak zločinec criminal m peligroso
težak udarec golpe m duro
težka usoda cruel destino m
težka ura hora f difícil
težak ranjenec herido m grave
biti težak ser muy pesado (de cuerpo)
biti 5 funtov težak pesar cinco libras
imeti težko glavo tener pesadez de cabeza
najtežje imamo za sabo ya hemos pasado lo más difícil
napraviti komu življenje težko amargar la vida a alg

težàk -žka, -o (teža) heavy; (masa) ponderous, weighty; (breme) weighty; figurativno leaden; (naloga) toilsome; (naporen) hard, difficult, arduous, trying, exhausting; (kazen) severe; (napaka) grave; (vino) heady

težki časi hard times pl
težko breme heavy burden
težko delo hard work
težki delavec manual labourer, heavy worker (ali labourer)
težka atletika heavy athletics pl
težka artilerija heavy artillery, heavy guns pl
težka hoja heavy tread
težka izbira hard choice
težka jed indigestible food
težàk, -žka, -o vojaški invalid severely disabled ex-serviceman
težàk, -žka, -o boj hard struggle
težàk, -žka, -o bombnik heavy bomber
težka industrija heavy industry
težka kovina heavy metal
težke izgube heavy losses pl
težka naloga hard task
težka napaka gross mistake, blunder
težka križarka heavy cruiser
težka svila heavy silk
težàk, -žka, -o udarec hard blow
težki nemiri serious rioting
težka nesreča serious accident
težka skrb grievous worries, arhaično care
težka oborožitev heavy armament
težàk, -žka, -o porod difficult birth
10 funtov težka ščuka a ten-pound pike
s težkim srcem with a heavy heart
težka voda kemija heavy water
težko je zame (figurativno) it's hard on me
glava mi je težka my head feels heavy
on je težàk, -žka, -o (= tehta) 120 funtov he scales 120 pounds
ona je težka, težko je z njo (figurativno) she is hard to get on with

težèk pesant, lourd , (bolezen) grave, sérieux , (težaven) pénible, difficile, ardu, dur; gros

težka artilerija artillerie ženski spol lourde
težka atletika poids et haltères
težka bolezen maladie ženski spol grave
težki boj dur (ali rude) combat, combat acharné
težko delo travail moški spol dur, difficile, pénible, ardu
težki kamion camion moški spol (ali poids moški spol) lourd
težki motor grosse moto
težki porod accouchement moški spol laborieux
težka prtljaga gros bagage
s težkim srcem le cœur gros (ali lourd)
težek kot svinec lourd comme du plomb
težki top canon moški spol de gros calibre
težki udarec coup moški spol dur, figurativno rude coup
težka usoda sort moški spol cruel
imeti težko glavo avoir la tête lourde
biti 2 funta težek peser deux livres
biti v težkem položaju être dans une situation difficile

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

tilnik moški spol (-a …) anatomija das Genick, območje: der Nacken
strel v tilnik der [Genickschuß] Genickschuss
udarec v tilnik der Genickschlag, Nackenschlag
otrdelost tilnika medicina die Nackensteifigkeit, die Genickstarre
zlom tilnika medicina der Genickbruch

tirelire [tirlir] féminin hranilnik; populaire glava; želodec

il a reçu un coup sur la tirelire dobil je udarec po glavi

tok³ [ó] moški spol (-a …) elektrika der Strom (akcijski Aktionsstrom, blodeči/stresani Irrstrom, delovni Arbeitsstrom, direktni [Flußstrom] Flussstrom, dvofazni Zweiphasenstrom, enofazni Einphasenstrom, enosmerni Gleichstrom, jaki Starkstrom, gospodinjski Haushaltsstrom, izhodni Ausgangsstrom, izmenični Wechselstrom, iz omrežja Leitungsstrom, izravnalni Ausgleichsstrom, kratkostični [Kurzschlußstrom] Kurzschlussstrom, mejni Grenzstrom, mirovni Ruhestrom, nazivni Nennstrom, nedosežen Unterstrom, nočni Nachtstrom, obstojni/držalni Haltestrom, ogrevni Heizstrom, okvarni Fehlerstrom, omrežni Netzstrom, plazilni Kriechstrom, poljski Verschiebungsstrom, porabnikov Verbraucherstrom, povratni/reverzni Rückstrom, prečni/v zaporni smeri Leckstrom, prekomerni/prevelik Überstrom, šibki Schwachstrom, Teslov Teslastrom, trifazni Dreiphasenstrom, Drehstrom, Kraftstrom, univerzalni Allstrom, večfazni Mehrphasenstrom, vhodni Eingangsstrom, vzbujalni Erregerstrom, zagonski [Anlaßstrom] Anlassstrom, zakasneli Nachstrom, zemljin Erdstrom)
tok v plinu fizika (plinsko razelektrenje) die Gasentladung
po katerem teče tok stromdurchflossen
brez toka stromlos
… toka Strom-
(cena der Strompreis, dovajanje die Stromzuführung, izpad der Stromausfall, jakost die Stromstärke, kraja die Stromentwendung, oddajanje die Stromabgabe, odjemalec der Stromabnehmer, odjem die Stromentnahme, Stromabnahme, poraba der Stromverbrauch, porabnik der Stromverbraucher, prihranek die Stromeinsparung, odjemnik der Stromabnehmer, udarec/sunek der Stromstoß)
oskrbovanje s tokom die Stromversorgung

torchon [tɔršɔ̃] masculin krpa, cunja; malovreden časopis; slab tekst; umazano, slabo oblečeno dekle

papier masculin torchon papir za risanje, za akvarele, gvaše
votre devoir est un vrai torchon vaša naloga ni nič vredna
être fait comme un torchon (familier) biti zanemarjene, umazane zunanjosti
se donner un coup de torchon (vieilli, militaire) sabljati se
coup masculin de torchon hud udarec; pretep; prepir; huda graja; čistka; (marine) nenaden vihar
(populaire) mettre la viande dans le torchon leči (v posteljo)
ne pas mélanger les torchons et les serviettes (figuré) ravnati z ljudmi različno, po njihovi socialni ravni

tŕd hard; flinty, adamantine; solid; rigid, stiff; (odporen) resistant, resistent; (krut) hardhearted; (nepopustljiv) unyielding, inflexible, unbending

tŕd boj fierce fight
tŕdi časi hard times pl
tŕdo delo hard work
tŕde besede harsh words pl
tŕda glava thick (ali stupid, dense) head
tŕd les hardwood, firm wood
tŕd (neusmiljen) kot kamen as hard as the nether millstone
tŕd oreh (figurativno) a hard nut to crack
tŕde poteze (v obrazu) stern features pl
tŕd prepečenec, dvopek hard tack
tŕdega srca hard of heart
tŕd (hud) udarec a hard blow
tŕda usoda hard lot, cruel fate
tŕda voda hard water
tŕdo življenje hard life
biti tŕd od strahu to be scared stiff
za denar je trda (figurativno) money is tight
zanj je potrebna tŕd roka he needs a firm hand
trda mi prede za denar (figurativno) I am short of money
trda mu prede (figurativno) it will go hard with him
postati tŕd to harden, to grow hard

tresk [è] moški spol (-a …)

1. der Krach, der Knall
odpreti/zapreti s treskom vrata: aufknallen/zuknallen
z reskom in treskom mit Mordskrach

2. (udarec groma) der Donnerschlag

truncus¹ 3 (iz *troncos; prim. lit. treñkti, trenkiù močno, kriče pehati, trankùs šepav, trañksmas gneča, trìnkis udarec, strungas prisekan, prirezan, striùgas ali striubas kratek, nem. Strunk štor, Stumpf štrcelj, štor)

1. obsekan, prisekan, okleščen, prikleščen: pinus V., nemora Stat.

2. metaf.
a) brez enega ali več delov = pohabljen, okrnjen, (i)zmaličen, zakrnel, krn, krnjav, popačen, pokvečen: Plin., Sil., Mart. idr., corpus L., Sen. rh., trup, truncum corpus absciso (dempto Cu.) capite T., homo Iust., trunca illa et retorrida manus Mucii (sc. Scaevolae) Sen. ph., truncae inhonesto vulnere nares V., frons O. z zakrnelim rogom, tela V. zlomljene puščice in kopja, urbs trunca (okrnjeno) sine senatu L., pecus Stat. brez vodnika, sermo Stat. nejasen, actio Q., litterae Gell., trunca quaedam Gell. odlomki, drobci, fragmenti; pesn. z gen.: animalia trunca pedum V. brez nog, truncus capitis Sil.
b) tako rekoč prisekan ali okrnjen, tj. tako majhen, kakor da bi bil prisekan: manus (pritlikavca) Pr.
c) odsekan, odrezan: manus Sen. rh., bracchia Val. Fl.

tuméfier [tümefje] verbe transitif povzročiti oteklino

se tuméfier oteči
tuméfié, e otekel, otečèn
doigts masculin pluriel tuméfiés par les engelures od ozeblin otekli prsti
le coup a tuméfié le visage udarec je povzročil oteklino na obrazi

unstrung [ʌnstrʌ́ŋ] pridevnik
brez strun (glasbilo); raznizan (biseri); razkrojen, razrvan (živci), nervozen

she was all unstrung by the news novica je bila hud udarec zanjo

usod|a [ó] ženski spol (-e …)

1. das Schicksal (življenjska Lebensschicksal, begunca Flüchtlingsschicksal, emigranta Emigrantenschicksal)
težka usoda die Härte des Schicksals
… usode Schicksals-
(boginja die Schicksalsgöttin, črta die Schicksalslinie, drama das Schicksalsdrama, nit der Schicksalsfaden, skupnost die Schicksalsgemeinschaft, tragedija die Schicksalstragödie, udarec der Schicksalsschlag)
… v usodi Schicksals-
(tovariš der Schicksalsgenosse, Schicksalsgefährte); v frazah tudi: das Geschick
doživeti udarce/udarec usode vom Geschick eingeholt werden
biti prepuščen usodi preisgegeben werden
prepustiti usodi seinem Schicksal überlassen
imeti skupno usodo z sein Schicksal teilen mit
vdan v usodo schicksalsergeben
vdati se v usodo sich in sein Geschick ergeben
roka usode die Fügung des Schicksals, die Schicksalsfügung

2. (sreča, zla sreča) das Los (človeška Menschenlos, mornarska Seemannslos, pesniška Dichterlos)
spremenljiva usoda (spremenljiva sreča) Wechselfälle des Lebens
(kar nam je usojeno) die Fügung, die Schickung

3. (poguba) das Verhängnis