Franja

nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more

skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
čisto nóv quite new, spanking new, brand new
Novo leto New Year, New Year's Day
nóva luna new moon
najnovejše novice the latest news
nóva obleka a new dress
Novi svet (Amerika) the New World
nóva moda new look, new fashion
dobiti nóve moči to recover
zame to ni nič nóvega that is no news to me
kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
to mi je nóvo it's news to me
pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
živeti nóvo življenje to lead a new life
želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me

nóv nuevo; moderno ; (nedaven) reciente ; (svež) fresco ; (nerabjen) nuevo

nova beseda (izraz) palabra f nueva, neologismo m
novo leto el año nuevo
najnovejša moda última moda
Novi svet (Amerika) el Nuevo Mundo
čisto nov completamente nuevo
najnovejše vesti últimas noticias, noticias de última hora
to mi je novo eso es nuevo para mí; no lo sabía
čestitati za novo leto felicitar las Pascuas
dobiti nove moči recuperar fuerzas
kaj je novega? ¿qué hay de nuevo?
zbrati nov pogum cobrar nuevos ánimos

nòv nouveau, neuf, moderne , (nedaven) récent , (svež) frais

nova beseda, nov izraz mot moški spol nouveau, néologisme moški spol
nova hiša (ženska obleka) maison ženski spol (robe ženski spol) neuve
nov krompir pommes ženski spol množine de terre nouvelles
novo leto jour moški spol de l'an, nouvel an
želeti komu srečno novo leto souhaiter à quelqu'un la bonne année
Novi svet (Amerika) le Nouveau Monde
novi testament le Nouveau Testament
najnovejša moda la dernière mode, le dernier cri
nove vesti nouvelles fraîches
najnovejše vesti dernières nouvelles, dernière heure
kaj je novega? qu'y a-t-il de nouveau?, quoi de nouveau (ali de neuf)?
čisto novo tout neuf, familiarno flambant neuf
na novo obdelan remanié, refondu

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

nuevo nov; svež; mlad; pozornost vzbujajoč, razlikujoč se (od); neizkušen, neizurjen

año nuevo novo leto
hasta nuevo aviso do nadaljnjega sporočila
el Nuevo Mundo Novi svet
Nueva York New York
de nuevo znova, nepričakovano
el libro está nuevo knjiga je (kot) nova
hacerse de nuevas nevednega se delati
ponerle a uno la cara nueva koga oklofutati, koga pretepsti
¿qué hay de nuevo¿ kaj je novega?

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

občinsk|i (-a, -o) gemeindlich; (v lasti občine) gemeindeeigen; Gemeinde-; Kommunal- (uradnik der Kommunalbeamte, davek die Gemeindesteuer, grb das Gemeindewappen, izdatki množina Gemeindeauslagen množina; organ die Gemeindebehörde, pečat das Gemeindesiegel, proračun der Gemeindehaushalt, referendum die Gemeindevolksbefragung, statut das Gemeindestatut, die Gemeindeordnung, svet der Gemeinderat, svetnik der Gemeinderat, urad das Gemeindeamt, uradnik der Gemeindebeamte, zastopstvo die Gemeindevertretung, avtonomija die Gemeindeautonomie, blagajna die Gemeindekasse, cesta die Gemeindestraße, dajatev die Gemeindeabgabe, meja die Gemeindegrenze, posest der Gemeindebesitz, sanitarna služba der Gemeindesanitätsdienst, zadeva die Gemeindeangelegenheit, lovišče das Gemeindejagdgebiet, poslovanje die Gemeindegebarung, premoženje das Gemeindevermögen, zemljišče der Gemeindegrund)

občínski municipal; communal; parish

občínski davek rates pl, parish rate, local rate, ZDA local tax
občínski dohodki local revenue
občínske finance local finance
občínska (mestna) hiša (magistrat) town hall
občínski nameščenec executive officer of a commune
občínski pašnik, travnik common; village green
občínsko podjetje communal (oziroma municipal) undertaking
občínski proračun municipal budget
občínsko premoženje, posest communal property
občínski svèt city (oziroma parish) council; town council
občínski svétnik town councillor, parish councillor; ZDA member of the city council, councilman
občínska (socialna) podpora poor relief
občínska uprava local (ali municipal) administration, local government
občínske volitve municipal elections pl

občínski communal, municipal

občinski davki impôts moški spol množine communaux (ali municipaux)
občinski svet conseil moški spol municipal
občinski uradnik fonctionnaire moški spol communal (ali municipal)
občinska šola école ženski spol communale
občinske volitve élections ženski spol množine municipales

občínski (-a -o) adj. comunale, del comune, municipale:
občinska hiša palazzo comunale, municipio
občinska skupščina assemblea comunale
občinska oblast municipalità
občinski svet consiglio comunale
občinska uprava amministrazione comunale
občinski davki imposte comunali
pog. občinski mož assessore comunale; impiegato comunale
občinski sluga messo comunale
občinski tajnik segretario del Comune, comunale
občinski pesjak stabulario
občinski zdravnik medico condotto

občínski comunal

občinski davki impuestos m pl municipales
občinska hiša (rotovž) ayuntamiento m, casa f consistorial
občinska blagajna cajas f pl municipales
občinski svet ayuntamiento m, concejo m
občinski budžet (proračun) presupuesto m municipal
občinski svetnik concejal m
občinski uradnik funcionario m municipal
občinska šola escuela f municipal

občna seja stalna zveza
1. pravo (organ sodišča) ▸ közgyűlés
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.
Občno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlés a Legfelsőbb Bíróság összes bírájából áll.
Sopomenke: občna seja vrhovnega sodišča

2. v pravu (sestanek) ▸ közgyűlés
Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlést a Legfelsőbb Bíróság elnöke hívja össze.

občna seja vrhovnega sodišča stalna zveza
pravo (organ sodišča) ▸ Legfelsőbb Bíróság közgyűlése
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.

obíti¹ (-ídem) perf.

1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa

2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra

4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti

objadra|ti (-m) umsegeln
človek, ki je objadral … der -umsegler
(svet Erdumsegler)

oblésti (oblezem)

oblésti ves svet to roam (ali to rove) all over the vrorld, to be a globe-trotter

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obrêsti (obredem) (par)courir, visiter, faire le tour de quelque chose, voir du pays

obresti svet courir le monde

obrêsti vagar por

obresti svet correr el mundo

obstájati (-am) | obstáti (-stojím) imperf., perf.

1. essere, esistere; sussistere (tudi filoz. ):
tako je, odkar obstaja svet è così da che mondo è mondo

2. obsta(ja)ti iz consistere, constare di