Franja

biffer [bife] verbe transitif (pre)črtati

biffer toute la page prečrtati vso stran
biffer d'un trait de plume prečrtati s potezo peresa
biffez les indications inutiles prečrtajte, kar ne ustreza

bilancia f (pl. -ce)

1. tehtnica:
bilancia di precisione precizijska tehtnica
bilancia automatica avtomatična tehtnica
bilancia analitica analitična tehtnica
bilancia a molla vzmetna tehtnica
bilancia romana rimska tehtnica
dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia prevesiti, nagniti eno stran tehtnice
porre sulla bilancia pren. dati na tehtnico, pretehtati
bilancia di Archimede, bilancia idrostatica hidrostatična tehtnica

2. ekon. bilanca:
bilancia commerciale trgovinska bilanca
bilancia dei pagamenti plačilna bilanca

3. astr. tehtnica

4. ravnotežje (tudi pren.):
ago della bilancia ( tudi pren.) jeziček na tehtnici

5. gradb. pomožni oder

6. štirioglata ribiška mreža

bivius 3 (bi in via) dvopoten, razpoten: fauces V. vhodi v soteske z obeh strani, calles Val. Fl.; subst. bivium -iī, n

1. dvopotje, razpotje, razkrižje: Plin., Fl., cum ad bivia consisteres L., in bivio portae V. (ena pot vodi do obale, druga stran od morja).

2. pren.
a) dvojna pot = dvojen način, dvojno sredstvo: bivium... nobis ad culturam dedit natura: experientiam et imitationem Varr., in bivio distineatur amor O. (o ljubezni do dveh deklet).
b) bivium Pythagorae Aus. Pitagorovo razkrižje, t.j. črka Y (littera Pythagorae), s katero je Pitagora baje primerjal dvojno pot življenja: pot kreposti in pot pregreh.

blague [blag] féminin

1. nerodnost, neumnost; širokoustenje, potegavščina, šala; sleparija, izmišljotina

2. mehur za tobak

sans blague? res? brez šale?
blague à part, blague dans le coin (populaire) šalo (ob) stran, resno
faire une blague napraviti neumnost
prendre tout à la blague ničesar resno ne vzeti

blank¹ [blæŋk] pridevnik
zastarelo bel; prazen, nepopisan, neizpolnjen; brezizrazen; neriman
vulgarno preklet

blank cartridge slepa patrona
blank despair popoln obup
blank credit kredit brez kritja
point blank naravnost, brez ovinkov
blank form formular, golica
blank verse blankverz
blank space predložek, neizpolnjen prostor
blank side slaba stran
blank silence popolna tišina
vulgarno not a blankety blank thing niti trohica
blank cheque neizpolnjen ček; figurativno prosta roka
to look blank biti videti zbegan
my mind went blank zgubil sem spomin, nisem se mogel spomniti
blank window slepo okno
blank door slepa vrata

blind¹ [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
sleng pijan
botanika brez cveta

blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
blind coal antracit
anatomija blind gut slepič
blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
blind letter pismo brez naslova
a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
blind man's holiday somrak
as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
blind shell slepi naboj
blind spot mrtva točka
to strike blind oslepiti
to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
there's none so blind ne da si dopovedati
it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
blind side nezavarovana, slaba stran
blind corner nepregleden ulični vogal
blind in an eye na eno oko slep
blind to one's defects zaslepljen

boljš|i [ó] (-a, -e) besser, Besser- (položaj die Besserstellung); höher, stärker, Mehr- (ponudba das Mehrgebot, ponudnik der Mehrbieter)
boljša polovica die bessere Hälfte
boljša stran/plat die bessere Seite, die Schokoladenseite
boljši dnevi bessere Tage
boljši gospod ein besserer Herr
boljša družba die bessere Gesellschaft
biti boljš besser sein, überlegen sein
(biti) neprimerno boljš kot (jemandem/etwas) haushoch überlegen (sein)
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

boreās -ae, acc. -ān, m (iz gr. βορέας) burja, severovzhodnik (čisto lat. aquilo): Edoni Boreae spiritus V. = burja, ki brije iz smeri Trakije (za Grke od severovzhoda); potem severni veter, sever, severnik: ventus boreas N., saeviente borea L., boreae frigus V., horrifer boreas, gelidus sicca boreas bacchatur ab arcto O., flatus... saevi boreae Cat.; pooseb. Boreās (= Aquilō) Borea, bog Sever: haec Boreas... locutus excussit pennas O.; met. sever kot stran svetâ: mundi... boreae finitimum latus H.

brálen (-lna -o) adj. di, della lettura:
bralni krožek circolo di lettura
bralna soba sala di lettura
bralna stran časopisa terza pagina
bralni znak segnalibro

buffo²

A) agg.

1. smešen; burkast

2. komičen, šaljiv:
opera buffa opera buffa

B) m

1. gled. pevec komičnih vlog

2. smešno, smešna stvar:
il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja

caballo moški spol konj, žrebec; koza (stojalo) za žaganje ipd.; konj (pri šahu); kraljica (pri kartah); morski konjič; ponosna, ošabna oseba; vladohlepna ženska

caballo alazán rjavec (konj)
caballo árabe arabski konj
caballo de batalla bojni konj; konjiček, močna stran, moč; jedro prepira
caballo de brida ujahan konj
caballo capón konj skopljenec
caballo de carga tovorni konj
caballo de carreras dirkalni konj
caballo de columpio gugalni konj
caballo corredor dirkalni konj
caballo del diablo kačji pastir (žuželka)
caballo de madera leseni konj, telovadna koza
caballo marino morski konjič; povodni konj
caballo negro vranec
caballo padre (plemenski) žrebec
caballo de (pura) sangre, caballo de raza čistokrven konj
caballo de varas vprežni konj
uña de caballo (rast) navadni lapuh
(fuerza de) caballo konjska sila
a caballo jež, jahaje, na konju
soldado de a caballo vojak konjenik
a mata caballo kot puščica hitro; nenadoma, silovito
huir a uña de caballo v diru ubežati; z velikim naporom se izvleči iz stiske
ir (montar) a caballo jahati, jezditi
ir en el caballo de San Fernando (San Francisco) pešačiti
subir a caballo konja zajahati
a caballo regalado, no hay que mirarle el diente podarjenemu konju ne glej na zobe!
caballos de Frisia (voj) španski jezdeci

caecus 3 (prim. caecilia, Caecilius)

I. act.

1. ki ne vidi, slep: Appius ille caecus senex Ci., Fortuna Ci., Hypsaeā caecior illā... spectes H., caecum corpus S. zadnja (narobna) stran; subst. caecus -ī, m slepec: facie miserabili senis, caeci, infantis Q., caeco reluxit dies T.; preg.: apparet id quidem... etiam caeco L. celo slepec bi moral to videti, ut si caecus iter monstrare velit H., caecis hoc, ut aiunt, satis clarum est Q., atqui haec (forma felicitatis) vel caeco perspicua est Boet.; o rečeh: rami Plin. brez očesc (popkov), intestinum Cael. slepič.

2. pren.
a) duševno slep, zaslepljen: o pectora caeca Lucr., ita caecus cupiditate et avaritiā fuisti Ci., caecus amentiā Ci., animus cupidine caecus S., furorne rapit caecos (vos) H., caecus ad mandata Pl. ali caecus ad has belli artes L. slep za kaj, caecus animo Ci. ali animi (loc.) Q., Gell.; z gen.: Ambr., Cl., caeca futuri mens hominum fati Lucan.; met. o kakem navdanju: caeca ac temeraria dominatrix animi cupiditas Ci., caeco quodam timore Ci., c. pavor T., metus O., caecis terroribus V., caecus amor sui H.
b) slep = negotov, neuspešen, neizvedljiv, brez namer, brez smotra, brezciljen: ne sint caecae obsecrationes tuae L. take, ki slepo zadenejo krivca in nekrivca, caecus e nubibus ignis Sil. ali caeci in nubibus ignes V. slepo leteče strele, caeco Marte resistunt V. v brezuspešnem, slepem, divjem boju, caecus casus fortunae Ci., c. casus L., cursus caecus (Fortunae) Lucan., c. error Sen. tr.

— II. pass.

1.
a) neviden, temen, mračen, mrkel: cum caeca nox non ostendisset Milonem Ci., caecae nubes et procellae Ci., caligo, umbrae, undae, carcer V., caeco pulvere campus miscetur V., domus Ci., loca Pr., cavernae O., gemmae Plin.; pren.: aliquid emere caeca die Pl. kupiti na tak dan, ko ni vidna kupna cena = na up vzeti; pesn.: caeca murmura V. zamolklo, clamor Val. Fl.
b) neviden, skrit, tajen, nezaznaven: limen erat caecaeque fores V., caeca vestigia V. (v labirintu), res caecae et ab aspectu remotae Ci., saxa caeca V. nevidne čeri v morju, vallum C. nasip z naperami, pokritimi z zemljo, freta, vada V., caecum dare cuspide volnus V. odzadaj, v hrbet raniti, spiramenta V., ictus L. udarec v hrbet, arma O.

2. pren. skriven, skrivnosten, temen, nedoumljiv, nedokazljiv: cur est hoc tam obscurum atque caecum? Ci., caecum erat crimen L., caecosque volutat eventus V. negotov, caeca fata, sors H. nedoumljiva.

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

call² [kɔl] samostalnik
klic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place)
prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic
trgovina opomin; povpraševanje (po blagu)

at call pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedaleč
call to arms (ali the colours) vpoklic
to have no call to do s.th. ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storiti
to have no call on s.o.'s time ne imeti pravice koga zadrževati
to pay (ali make) a call (on) obiskati, oglasiti se
to have a close call za las uiti
to obey the call of nature iti na stran
roll call klicanje imen prisotnih
to give a call poklicati po telefonu
for the call of na razpolago (koga)
to take a call stopiti pred zastor (igralec po ploskanju)
within call dosegljiv
house of call zatočišče; borza dela
place of call trgovska hiša
no call to blush ni se ti treba sramovati

cardinal, e, aux [kardinal, no] adjectif glavni, poglavitni; masculin kardinal

autel masculin cardinal glavni oltar
nombre masculin cardinal glavni števnik
point masculin cardinal stran neba
les quatre points cardinaux (Nord, Est, Sud, Ouest) štiri strani neba (sever, vzhod, jug, zahod)
vertu féminin cardinale poglavitna čednost

cargar [g/gu] naložiti, natovoriti, naprtiti, obremeniti, obtežiti; prevzeti (obveznosti); nadlegovati; nabiti (puško ipd.); preobložiti; obdolžiti; naskočiti, napasti; težiti, stiskati (se), prerivati se; naraščati (veter)

cargar el acento (en) naglasiti
cargar en cuenta v breme vpisati
cargar de deudas obremeniti z dolgovi
cargar la mano preveč dati, preobremeniti
cargar mucho preveč se najesti ali napiti
cargar con alg. a (en) hombros koga na ramena vzeti
cargar con a. nekaj naložiti, nesti, prevzeti
cargar contra el enemigo naskočiti sovražnika
cargar sobre sí nase vzeti (breme, obveznosti)
cargarse nagniti telo na stran; pokriti se (nebo); razdražen biti
cargarse de lágrimas zasolziti se (oči)
se le carga la cabeza ima omotico; razkačen je

cēdere

A) v. intr. (pres. cēdo)

1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

B) v. tr.

1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran

2.
cedere le armi pren. vdati se

3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last

cēnto

A) agg. invar.

1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno

2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC

3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek

4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

B) m invar.

1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih

2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

cestn|i [é] (-a, -o) Straßen- (delavec der Straßenarbeiter/ Straßenbauer, nasip der Straßendamm, pometač der Straßenkehrer/Straßenfeger/Straßenreinigungsarbeiter, prah der Straßenschmutz/Straßenstaub, predor der Straßentunnel, promet der Straßenverkehr, rop der Straßenraub, tlak das Straßenpflaster, transporter der Straßenroller, valjar die Straßenwalze; svetilka die Straßenlampe, brežina die Straßenböschung, carinarnica das Straßenzollamt, dirka das Straßenrennen, površina die Straßendecke, razsvetljava die Straßenbeleuchtung, služba die Straßenmeisterei, stran die Straßenseite, zapora die Straßensperre, gledališče das Straßentheater, omrežje das Straßennetz, vozilo das Straßenfahrzeug)
kombinirani cestno železniški promet der Straße-Schiene-Verkehr
na cestni strani zur Straße/nach vorne heraus
cestni jarek die Gosse, der Rinnstein
figurativno končati v cestnem jarku in der Gosse enden