Franja

nomisma (numisma) -atis, n (gr. νόμισμα)

1. kovan novec, kovanec, pénez (čisto lat. nummus): Dig., Ven., regale nomisma, Philippos H. Filipove zlat(nik)e, largaeque nomismata mensae Mart.

2. znamka, značka, žeton, vstopnica, ki so jo dobivali vitezi ob vhodu v gledališče; ko so jo zopet oddali, so dobili vino idr.: cum data sint equiti bis quina nomismata Mart.

3. v poznejši dobi star, zlasti inozemski novec, ki je v Rimu veljal že bolj za blago kot za novec, spominski novec, reprezentativni kovanec, kolajna: Dig.

4. metaf. kov, vtisnjen znak, podoba na novcu: Caesar agnoscit suum nomisma numis inditum Prud.

north¹ [nɔ:ɵ] pridevnik
severen
sleng pretkan, zvit

North Atlantic Treaty severnoatlantski pakt
North Britain Škotska
north country severni del dežele
the North Country severna Anglija
North Pole severni pol
astronomija North Star zvezda severnica
the North Sea Severno morje

November -bris -bre (star. Novembris -e), abl. sg. -brī, nom. pl. n. -bria, gen. -brium (novem)

1. k devet(ki) sodeč, deveti: Novembris mensis Ca. ap. Prisc., mensis November Ci. idr. deveti mesec (rim. leto se je sprva začenjalo z marcem), november, tudi samo November -bris, m (sc. mensis): Mart. idr.

2. k (mesecu) novembru sodeč, novembrski: Calendae Novembres, Nonae Novembres, Idus Novembres Ci. idr.

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

occasion [ɔkazjɔ̃] féminin prilika, priložnost; povod; commerce priložnosten nakup

profiter d'une occasion izkoristiti priliko
à l'occasion du congrès ob kongresu
d'occasion (commerce) že rabljen, star
livre masculin d'occasion antikvarična knjiga
librairie féminin d'occasion antikvariat (za knjige)
voiture féminin d'occasion že rabljen avto
magasin masculin qui fait l'occasion trgovina, ki prodaja že rabljene predmete, komisijska trgovina
marché masculin de l'occasion trg za prodajo že rabljenih predmetov
occasion de dispute povod za prepir
à, en cette occasion ob tej priliki
à la première occasion (venue) ob prvi priliki
en toute occasion ob vsaki priliki
par occasion slučajno
manquer, laisser échapper l'occasion zamuditi priložnost
saisir l'occasion aux cheveux, sauter sur l'occasion planiti na, popasti, zgrabiti priložnost
l'occasion fait ie larron prilika naredi tatu

odiōsus (po star. pisavi odiōssus Pl.) 3, adv. -ē (odium) osovražen, mrzek, odvraten, priskuten, povzročajoč zgražanje, neprijeten, spotikljiv, pohujšljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, pristuden, tečen, siten, grd: Kom., O., N., Gell., Aug., Amm. idr., odiose interpellare Ci., cum omnis adrogantia odiosa est, tum illa ingenii molestissima Ci., orator o. Ci. dolgočasen, palaestrici motus sunt odiosiores Ci., natio sibi molesta et aliis odiosissima Ph.; z inf. = sovražim, ne maram ipd.: Ci.; subst. pl. n.: huc enim odiosa afferebantur Ci. ep. sitne reči, sitnosti.

ōlim, adv. (nam. *ollim, star adv. acc. pron. ollus = ille, prim. hinc, illim, illinc, utrimque) = „v tistem (davnem) času“

1. o preteklosti:
a) nekdaj, nekoč, včasih, svojčas (svoj čas), svoje dni, njega dni, v nekdanjih časih: Enn., Ter., Plin. idr., fuit olim senex Pl., aurea nunc (sc. Capitolia), o. horrida dumis V., qui mihi dixit olim Ci., boves o. nisi reddidisset H., olim … mox T., olim … nuper Ci., olim … post … deinde … nunc S.; atrib.: olim conditores Iust. nekdanji.
b) zdavna(j), oddavna (od davna), od zdavnaj, (že) davno, (že) zelo dolgo, (že) od nekdaj: Pl., Ph., Iuv., Sen. ph. idr., o. provisum erat T., o. mero sensibus victis Cu., deprensis o. statio tutissima nautis V., o. nullas mihi epistulas mittis Plin. iun.; šalj.: noveram hominem olim oliorum Petr. od začetka začetkov.

2. o prihodnosti:
a) nekoč, enkrat (v prihodnje): Q., haec o. meminisse iuvabit V., non, si male nunc, et olim sic erit H., utinam coram tecum o. potius quam per epistulas (sc. colloquar) Ci.
b) (redko v vprašalnih in kondicionalnih stavkih) enkrat = kdaj: an quid est o. salute melius? Pl., o. mihi … molliter ossa quiescant, vestra meos o. si fistula dicat amores! V.

3. naznačuje trajno ponavljanje ali vračanje istih razmer = včasih, na čase, od časa do časa, občasno, nekajkrat, nekolikokrat, velikokrat, večkrat, sèmintjà (sem in tja), sèmtertjà (sem ter tja), navadno (poseb. pri zgledih in primerah): nunc lenonum plus est fere, quam o. muscarum est Pl., ut pueris o. dant crustula blandi doctores H. dajo navadno = dajejo, color oris erat, qui frondibus o. esse solet seris O.

4. (s temporalnim stavkom) takrat, tedaj: saxum o. tunditur fluctibus, ubi Cori sidera condunt V., non magis audierit quam ebrius o., cum edormit H.

onusto agg. knjižno obložen, otovorjen:
onusto di anni prileten, star

ōrto¹ m vrt:
orto botanico botanični vrt
orto forestale drevesnica
orto secco herbarij
la via dell'orto pren. najlažja pot
coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

osemdeset [ó] achtzig ➞ → deset
star je osemdeset let er ist achtzig

ósemdeset eighty

ósemdeset let star 80 years old

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)

papāver -eris, n, star. m: Ca. fr., Varr. fr., Pl.

1. mak: Cat., Plin. idr., soporiferum V., Cereale V. Cereri posvečen, melliti verborum globuli et omnia dicta factaque quasi papavere et sesamo sparsa Petr.; preg.: confit cito; non hercle minus divorse distrahitur cito, quam si formicis tu obicias papaverem Pl.
a) kolekt. = makovi cvetovi: interea placidam redimita papavere frontem nox venit O.
b) pl. papavera α) različne vrste maka: Plin. β) makovci: papavera lasso collo Petr. poet., papaverum capita L. makove glave, makovke. γ) makovi cvetovi: Pr., Plin. δ) makovo zrnje, mak: O., Lethaeo perfusa papavera somno V. τ) makove glavice, makovice: decutere papavera altissima Plin.

2. metaf. papaver fici Tert. smokvino zrnje.

papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki

sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
papier d'aluminium srebrni papir (p.)
papier autographique voščena matrica
papier blanc bel, nečrtan p.
papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
papier brouillon konceptni p.
papier buvard, brouillard pivnik
papier calandré satinirani p.
papier carbone kopirni, karbonski p.
papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
papier à cigarettes cigaretni p.
papier crêpé krep p.
papier à dessin risalni p.
papier écolier, à écrire pisalni p.
papier écu, ministre pisarniški p.
papier d'emballage zavojni p.
papier émeri smirkov p.
papier d'étain staniolni papir
papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
papier d'impression tiskarski p.
papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
papier kraft zelo močan zavijalni p.
papier à lettres pisemski p.
papier libre, ordinaire nekolkovan p.
papier-linge masculin papirnata servieta
papier mâché papirjevina
papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
papier-monnaie masculin papirnati denar
papier à mouches muholovni papir
papier (à) musique notni p.
papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
papiers publics časopisi
papier quadrillé kariran p.
papier réglé, rayé črtan p.
papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
papier timbré kolkovani p.
papier de tournesol lakmusov p.
papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
papier de verre, vérré raskavec
papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
cours masculin papier dopisni tečaj
mouchoir masculin en papier papirnat robec
vieux papier makulatura, star papir
avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
mettre en papier (commerce) zaviti v papir
perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse

papir¹ moški spol (-ja …) das Papier, -papier (asfaltni Asphaltpapier, bambusov Bambuspapier, barvast Buntpapier, biblijski Dünndruckpapier, brusni Glaspapier, Schleifpapier, cigaretni Zigarettenpapier, časopisni Zeitungspapier, črtan Linienpapier, darilni ovojni Geschenkeinwickelpapier, dekoracijski Dekorationspapier, filtrirni Filtrierpapier, Filterpapier, Seihpapier, fini Feinpapier, fotografski Fotopapier, gofriran Prägepapier, indigov Indigopapier, industrijski Industriepapier, izolirni Isolierpapier, japonski Japanpapier, karbonski Karbonpapier, Durchschlagpapier, kartografski Landkartenpapier, katraniziran Teerpapier, konceptni Konzeptpapier, konopneni Hanfpapier, koordinatni Koordinatenpapier, kopirni Kopierpapier, kredni Kreidepapier, krep [Kreppapier] Krepppapier, lakmusov Lackmuspapier, lanen Leinenpapier, lepilni Klebpapier, logaritemski Logarithmenpapier, marmoriran Marmorpapier, metalizirani Metallpapier, milimetrski Millimeterpapier, naoljen Ölpapier, notni Notenschreibpapier, ofsetni Offsetpapier, okrasni Geschenkpapier, ovojni Einschlagpapier, Einpackpapier, Packpapier, Verpackungspapier, Umschlagpapier, Einwickelpapier, prerisovalni Pauspapier, pergamentni Pergamentpapier, pisarniški Büroschreibpapier, pisemski Briefpapier, pisemski z glavo Geschäftspapier, povoščen Wachspapier, razvijalni Entwicklungspapier, reagenčni Indikatorpapier, Reagenzpapier, rižev Reispapier, ročno izdelan Büttenpapier, rotacijski Rotationspapier, satasti Wabenpapier, satiniran Satinpapier, sljudni Glimmerpapier, smirkov Schmirgelpapier, Sandpapier, star Altpapier, strojepisni Schreibmaschinenpapier, surovi Rohpapier, svileni Seidenpapier, toaletni Klosettpapier, Klopapier, Toilettenpapier, transparentni Transparentpapier, usnjati Lederpapier, spojni Vorsatzpapier, visokosijajni Hochglanzpapier, za beležke Schmierpapier, za letalska pisma Luftpostpapier, za matrice Matrizenpapier, za meso Fleischeinwickelpapier, za peko Backpapier, za tisk Druckpapier, za umetniški tisk Kunstdruckpapier, za vreče Sackpapier, za zračne filtre Luftfilterpapier, z bruševino Holzschliffpapier, s poslovno glavo Geschäftspapier, z visokim sijajem Glanzpapier)
odpadni papir die Makulatur, das Altpapier
… papirja Papier-
(debelina die Papierstärke, izdelava die Papierherstellung, košček der Papierfetzen, der Papierschnitzel, list das Papierblatt, pola der Papierbogen, predelava die Papierverarbeitung, teža das Papiergewicht, vlaganje Papiereingabe, vrsta die Papiersorte)
figurativno papir vse prenese Papier ist geduldig
iz papirja aus Papier, Papier-
(ladjica das Papierschiffchen, avionček die Papierschwalbe)
na papir aufs Papier
vreči na papir (na hitro zapisati) aufs Papier werfen, hinwerfen
spraviti na papir zu Papier bringen
na papirju auf dem Papier (tudi figurativno)
blokada na papirju die Papierblockade
za papir für das Papier, Papier-
(koš der Papierkorb, les das Papierholz, nož das Papiermesser, škarje die Papierschere)
tanek kot papir figurativno papierdünn