Franja

voyage [vwajaž] masculin potovanje; vožnja (sem in tja)

voyage d'affaires, d'agrément, d'études, en groupe (ali: collectif), de noces poslovno, turistično, študijsko, skupinsko, poročno potovanje
voyage en Amérique; à Rome potovanje v Ameriko, v Rim
aller; partir en voyage iti na potovanje
voyage d'aller et retour potovanje tja in nazaj
voyage de début; inaugural prvo potovanje (ladje)
voyage d'essai poskusna vožnja
le grand voyage (figuré) smrt
voyage à travers l'Europe potovanje po Evropi
les gens du voyage cirkuški artisti
train qui fait le voyage Ljubljana-Belgrade vlak, ki vozi med Ljubljano in Beogradom
être en voyage biti na potovanju
faire un voyage napraviti potovanje
agence féminin; chèque masculin; frais masculin pluriel de voyage potovalna agencija, ček, stroški
bon voyage! srečno pot!

vrélec (-lca) m

1. sorgente; knjiž. sorgiva; ekst. polla:
arteški, kraški, mineralni, topli vrelec sorgente artesiana, carsica, minerale, termale
naftni vrelec pozzo di petrolio

2. (vir, izvor) fonte; knjiž. scaturigine:
ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha eros e tanatos, amore e morte, le due fonti dell'ispirazione poetica

vročin|a¹ ženski spol (-e …) die Hitze (huda Backofenhitze, opoldanska Mittagshitze)
pasja vročina drückende Hitze, Bruthitze, Hundstagshitze, Mordshitze
… vročine Hitze-
(čas die Hitzeperiode, naval Hitzewallung, vpliv die Hitzeeinwirkung)
smrt od/zaradi vročine medicina der Hitzetod, Wärmetod
obstojen proti vročini hitzebeständig, hitzeresistent
odpornost proti vročini die Hitzebeständigkeit, Hitzeresistenz, samo tehnika Warmfestigkeit

vrzél lacune ženski spol , vide moški spol (tudi figurativno) ; (med zobmi, v zidu, vojaško) brèche ženski spol ; trou moški spol , trouée ženski spol

brez vrzeli sans lacunes (ali vides), complet
izpolniti, zadelati vrzel combler une lacune (ali un vide), boucher un trou
napraviti vrzel (prodor) (vojaško) faire une trouée (ali une brèche, un vide)
njegova smrt je zapustila veliko vrzel sa mort a laissé un grand vide

vrzél (-i) f buco, lacuna, vuoto (tudi pren.); deficienza:
vrzel v plotu buco nello steccato
njegova smrt je pustila veliko vrzel la sua morte ha lasciato un gran vuoto
vrzeli v znanju lacune nelle conoscenze
vrzeli v spominu vuoti di memoria

wage¹ [wéidž] samostalnik
(večinoma množina) plača; dnina, dnevni zaslužek; mezda; (tedenska) plača fizičnega delavca, služinčadi; plačilo, nagrada; povračilo
zastarelo zalog, zastava, varščina

wage freeze začasna zamrznitev, prepoved povečanja mezd, plač
to get good wages dobivati dobro plačo
living wages plača, ki je zadostna za življenje
to earn the wages of sin figurativno biti obešen ali obsojen na smrt
to lay one's life in wage zastaviti svoje življenje

weiß² bel; weißer Fleck bela lisa; weiße Frau bela žena, žalik žena; weiße Blutkörperchen Medizin levkociti; weißes Haar beli lasje; das weiße Haus bela hiša; weißer Käse skuta; weiße Magie bela magija; weißes Mehl bela moka; weiße Rasse belci, bela rasa; weißer Sonntag bela nedelja; weißer Tod smrt v snegu; weiße Waren brezimno blago, blago brez znamke; weiß werden postati bel; weiß machen pobeliti; eine weiße Weste haben imeti čisto vest

white¹ [wáit] pridevnik
bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
politika bel, rojalističen, reakcionaren
tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
tisk prazen, nepotiskan
pogovorno poštèn

as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
white with fear bled od strahu
white ant bela mravlja, termit
white book politika bela knjiga
white brass tehnično bela med, novo srebro
white bear beli, polarni medved
white coal tehnično beli premog, vodna moč
white coffee bela, mlečna kava
white damp jamski plin
white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
white metal bela kovina
white night noč brez spanja
white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
white supremacy prevlada, nadvlada belcev
to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

zadušit|ev ženski spol (-ve …)

1. medicina die Erstickung
nevarnost zadušitve die Erstickungsgefahr
smrt zaradi zadušitve der Erstickungstod

2. figurativno upora ipd.: die Niederwerfung, Niederschlagung

zadušítev étouffement moški spol , suffocation ženski spol , asphyxie ženski spol

napad zadušitve crise ženski spol (ali accès moški spol) d'étouffement
smrt z zadušitvijo (mort ženski spol par) asphyxie ženski spol

zadušítev (-tve) f

1. soffocamento, asfissia:
smrt zaradi zadušitve morte per asfissia

2. pren. il soffocare, il domare; repressione:
zadušitev požara il domare l'incendio
zadušitev upora repressione della rivolta

zajčj|i (-a, -e) Hasen- (pečenka der Hasenbraten)
zajčji kenguru živalstvo, zoologija das [Hasenkänguruh] Hasenkänguru
zajčji šaš rastlinstvo, botanika die Hasenfuß-Segge
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

zájčji (-a -e) adj. di coniglio, conigliesco; ekst. di lepre, leporino:
zajčje meso carne di coniglio
zajčji mladiči leprotti
bot. zajčja deteljica, zajčja sol acetosella (Oxalis acetosella)
bot. zajčja rebra sisaro, pastinaca (Pastinaca sativa)
med. zajčja ustnica lagostoma, labbro leporino
gastr. zajčja obara spezzatino di lepre
med. zajčje oko lagoftalmo
lov. zajčje večalo fischietto da richiamo
bot. zajčji mak adonide (Adonis vernalis)
gastr. zajčji ragu sivè
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre

zapísati to write down; to note down; to jot (down); to put down (za for); to register

zapísati voznika zaradi prehitre vožnje to take down a motorist's name and address for speeding (ali for exceeding the speed limit)
zapísati si to take a note (of), to take down
zapišite me za 50.000 tolarjev put me down for 50,000 tolars
zapisan noted down, registered, jotted down
biti dobro zapisan pri kom (figurativno) to be well thought of by someone, (pogovorno) to be well in with someone
on je dobro (slabo) zapisan pri meni (figurativno) he is in my good (bad, black) books
slabo je zapisan pri svojem šefu he is in a tough spot with his boss
smrt mu je zapisana v obrazu arhaično he has the seal of death in his face

zapitost samostalnik
(o alkoholizmu) ▸ iszákosság
Napisala je celo, da lahko alkoholika prej smrt pobere, kot pa da najde rešitev iz svoje zapitosti. ▸ Még azt is írta, hogy egy alkoholistát előbb elvisz a halál, mint hogy kiutat találjon az iszákosságból.

zaradi, zaradi koga/česa:

1. vzrok: wegen (des), infolge (visoke vode infolge Hochwassers, goste megle infolge dichten Nebels), -halber (bolezni krankheitshalber, gesundheitshalber, selitve umzugshalber, spremenjenih okoliščin umständehalber, umstandshalber); (na podlagi) aufgrund; (po zaslugi) dank; (s pomočjo) mit Hilfe von

2. razlog: von … wegen (poklica von Berufs wegen); -halber (dolžnosti pflichthalber, pravičnosti gerechtigkeitshalber, previdnosti vorsichtshalber, spodobnosti ordnungshalber, varnosti sicherheitshalber, zabave vergnügenshalber, vergnügungshalber); (zavoljo) um … willen (brata um seines Bruders willen, samega sebe um seiner selbst willen, ljubega miru um des lieben Friedens willen); (na ljubo) (jemandem/einer Sache) zuliebe (samo zaradi tebe nur dir zuliebe, zaradi kariere der Karriere zuliebe); (spričo) auf … hin (suma auf einen Verdacht hin)

3. namen: wegen (des), zwecks (ugotovitve osebnih podatkov zwecks Feststellung der Personalien, temeljite preiskave zwecks gründlicher Untersuchung)

4. ozir: (zastran) wegen (des); (v zadevi) betreffs (kratica : betr.)

5. (od) vor (mraza vor Kälte) ➞ → mraz, strah, nesnaga

6.
s sestavljenko: smrt zaradi, zaradi zadušitve der Erstickungstod
nabrekanje tal zaradi, zaradi mraza die Frosthebung
slep zaradi, zaradi bleska snega schneeblind …

7.
zaradi, zaradi mene/tebe/njega/nas/ vas/njih meinetwegen/deinetwegen/seinetwegen/ unsertwegen/euretwegen/derentwegen
zaradi, zaradi mene (meni je vseeno) von mir aus, meinetwegen

zarés

A) adv.

1. davvero, veramente; proprio:
ne dela se, zares spi non finge, dorme davvero
nisi se zmotil, zares je bila ona non hai sbagliato, era proprio lei

2. (zavzeto, odgovorno) seriamente, sul serio:
opozoril nihče ne jemlje zares nessuno prende sul serio gli avvertimenti
misliti kaj na smrt zares pensare qcs. con assoluta serietà

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
bil je zares razburjen era proprio incavolato

4. (poudarja pomen besede) ○:
je zares velik talent è un grandissimo talento
pesmi so zares dobre le poesie sono bellissime

B) zarés (v medmetni rabi) (izraža soglasje, pritrditev) davvero, sul serio:
lepo je, zares è bello, davvero

zaslútiti presentir; barruntar

zaslutiti svojo bližnjo smrt presentir su muerte próxima

zastrupit|ev ženski spol (-ve …) die Vergiftung (z alkoholom Alkoholvergiftung, z arzenom Arsenvergiftung, z bromom Bromvergiftung, z dimom Rauchvergiftung, s fenolom Phenolvergiftung, s fosforjem Phosphorvergiftung, z gobami Pilzvergiftung, s hrano Lebensmittelvergiftung, z mesom Fleischvergiftung, z ogljikovim monoksidom Kohlenmonoxydvergiftung, s plinom Gasvergiftung, z ribami Fischvergiftung, s svincem Bleivergiftung, z uspavali Schlafmittelvergiftung)
zastrupitev s sečem (uremija) Harnvergiftung
zastrupitev krvi (sepsa) Blutvergiftung
center za zastrupitve medicina das Entgiftungzentrum
nevarnost zastrupitve die Vergiftungsgefahr
smrt zaradi zastrupitve der Vergiftungstod
znaki zastrupitve množina Vergiftungserscheinungen množina