Franja

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

void² [vɔ́id] samostalnik
praznina, prazen prostor; vrzel
figurativno občutek praznine, zapuščenosti

to fill a void napolniti praznino
his death has left a void njegova smrt je zapustila veliko praznino
the bird vanished into the void ptič se je izgubil iz vida

vôjna war; warfare

v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train

vôjna guerra f

v vojni en la guerra
med vojno durante la guerra
bliskovita (bratovska, državljanska, hladna, vroča, manevrska, maščevalna, osvajalna) vojna guerra relámpago (fratricida, civil, fría, caliente, de maniobras, de venganza, de conquista)
plinska (premikalna, podmorniška, totalna, verska, sveta) vojna guerra química (de movimientos, submarina, total, de religión ali religiosa, santa)
vojna na morju, kopnem in v zraku guerra en el mar, en tierra y en el aire
carinska vojna guerra de tarifas, guerra aduanera
križarska vojna (hist) cruzada f
30-letna vojna (hist) la guerra de los treinta años
vojna za neodvisnost guerra de (la) independencia
narodnoosvobodilna vojna guerra de liberación nacional
svetovna vojna la Gran Guerra (1914-1918), la primera guerra mundial, (1939-1945) la segunda guerra mundial
pomorska vojna guerra naval (ali marítima)
papirna vojna papeleo m burocrático
vojna do skrajnosti guerra a ultranza
vojna za življenje ali smrt guerra a muerte
vojna na nož, brez usmiljenja guerra sin cuartel
vojna je pač vojna en la guerra como en la guerra
preprečitev vojne prevención f de la guerra
biti v vojni estar en guerra
biti v vojni s kom (fig) estar a matar con alg
iti v vojno ir (ali marchar) a la guerra
vojna izbruhne la guerra estalla
napovedati vojno kaki državi declarar la guerra a un país
preprečiti vojno prevenir la guerra
začeti vojno empezar una guerra, armar (ali mover) guerra

vomir [vɔmir] verbe transitif bljuvati, bruhati; pljuvati, izpljuniti; izreči (besede)

vomir sur quelqu'un zmerjati koga
vomir du sang kri bljuvati
vomir des injures psovati
les canons vomissent le feu et la mort topovi bruhajo ogenj in smrt

votare

A) v. tr. (pres. voto)

1. izglasovati (zakon)

2. relig. zaobljubiti, zaobljubljati

B) v. intr. glasovati:
votare a favore di, contro glasovati za, proti
votare per un partito glasovati za stranko

C) ➞ votarsi v. rifl. (pres. mi voto)

1. relig. zaobljubiti, zaobljubljati se

2. vdati, vdajati se:
votarsi alla morte podati se v smrt, zavestno tvegati smrt

voyage [vwajaž] masculin potovanje; vožnja (sem in tja)

voyage d'affaires, d'agrément, d'études, en groupe (ali: collectif), de noces poslovno, turistično, študijsko, skupinsko, poročno potovanje
voyage en Amérique; à Rome potovanje v Ameriko, v Rim
aller; partir en voyage iti na potovanje
voyage d'aller et retour potovanje tja in nazaj
voyage de début; inaugural prvo potovanje (ladje)
voyage d'essai poskusna vožnja
le grand voyage (figuré) smrt
voyage à travers l'Europe potovanje po Evropi
les gens du voyage cirkuški artisti
train qui fait le voyage Ljubljana-Belgrade vlak, ki vozi med Ljubljano in Beogradom
être en voyage biti na potovanju
faire un voyage napraviti potovanje
agence féminin; chèque masculin; frais masculin pluriel de voyage potovalna agencija, ček, stroški
bon voyage! srečno pot!

vrélec (-lca) m

1. sorgente; knjiž. sorgiva; ekst. polla:
arteški, kraški, mineralni, topli vrelec sorgente artesiana, carsica, minerale, termale
naftni vrelec pozzo di petrolio

2. (vir, izvor) fonte; knjiž. scaturigine:
ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha eros e tanatos, amore e morte, le due fonti dell'ispirazione poetica

vročin|a¹ ženski spol (-e …) die Hitze (huda Backofenhitze, opoldanska Mittagshitze)
pasja vročina drückende Hitze, Bruthitze, Hundstagshitze, Mordshitze
… vročine Hitze-
(čas die Hitzeperiode, naval Hitzewallung, vpliv die Hitzeeinwirkung)
smrt od/zaradi vročine medicina der Hitzetod, Wärmetod
obstojen proti vročini hitzebeständig, hitzeresistent
odpornost proti vročini die Hitzebeständigkeit, Hitzeresistenz, samo tehnika Warmfestigkeit

vrzél lacune ženski spol , vide moški spol (tudi figurativno) ; (med zobmi, v zidu, vojaško) brèche ženski spol ; trou moški spol , trouée ženski spol

brez vrzeli sans lacunes (ali vides), complet
izpolniti, zadelati vrzel combler une lacune (ali un vide), boucher un trou
napraviti vrzel (prodor) (vojaško) faire une trouée (ali une brèche, un vide)
njegova smrt je zapustila veliko vrzel sa mort a laissé un grand vide

vrzél (-i) f buco, lacuna, vuoto (tudi pren.); deficienza:
vrzel v plotu buco nello steccato
njegova smrt je pustila veliko vrzel la sua morte ha lasciato un gran vuoto
vrzeli v znanju lacune nelle conoscenze
vrzeli v spominu vuoti di memoria

wage¹ [wéidž] samostalnik
(večinoma množina) plača; dnina, dnevni zaslužek; mezda; (tedenska) plača fizičnega delavca, služinčadi; plačilo, nagrada; povračilo
zastarelo zalog, zastava, varščina

wage freeze začasna zamrznitev, prepoved povečanja mezd, plač
to get good wages dobivati dobro plačo
living wages plača, ki je zadostna za življenje
to earn the wages of sin figurativno biti obešen ali obsojen na smrt
to lay one's life in wage zastaviti svoje življenje

weiß² bel; weißer Fleck bela lisa; weiße Frau bela žena, žalik žena; weiße Blutkörperchen Medizin levkociti; weißes Haar beli lasje; das weiße Haus bela hiša; weißer Käse skuta; weiße Magie bela magija; weißes Mehl bela moka; weiße Rasse belci, bela rasa; weißer Sonntag bela nedelja; weißer Tod smrt v snegu; weiße Waren brezimno blago, blago brez znamke; weiß werden postati bel; weiß machen pobeliti; eine weiße Weste haben imeti čisto vest

white¹ [wáit] pridevnik
bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
politika bel, rojalističen, reakcionaren
tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
tisk prazen, nepotiskan
pogovorno poštèn

as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
white with fear bled od strahu
white ant bela mravlja, termit
white book politika bela knjiga
white brass tehnično bela med, novo srebro
white bear beli, polarni medved
white coal tehnično beli premog, vodna moč
white coffee bela, mlečna kava
white damp jamski plin
white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
white metal bela kovina
white night noč brez spanja
white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
white supremacy prevlada, nadvlada belcev
to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

zadušit|ev ženski spol (-ve …)

1. medicina die Erstickung
nevarnost zadušitve die Erstickungsgefahr
smrt zaradi zadušitve der Erstickungstod

2. figurativno upora ipd.: die Niederwerfung, Niederschlagung

zadušítev étouffement moški spol , suffocation ženski spol , asphyxie ženski spol

napad zadušitve crise ženski spol (ali accès moški spol) d'étouffement
smrt z zadušitvijo (mort ženski spol par) asphyxie ženski spol

zadušítev (-tve) f

1. soffocamento, asfissia:
smrt zaradi zadušitve morte per asfissia

2. pren. il soffocare, il domare; repressione:
zadušitev požara il domare l'incendio
zadušitev upora repressione della rivolta

zajčj|i (-a, -e) Hasen- (pečenka der Hasenbraten)
zajčji kenguru živalstvo, zoologija das [Hasenkänguruh] Hasenkänguru
zajčji šaš rastlinstvo, botanika die Hasenfuß-Segge
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod