Franja

Gulussa -ae, m Gulúsa, sin numidijskega kralja Masinise in po njegovi smrti numidijski kralj z bratoma Micipso in Mastanabalom; v tretji punski vojni se je z Rimljani bojeval zoper Kartažane: S., L. Nekega drugega Guluso (kraljeviča nomadskih afriških plemen okrog l. 146) omenja PLIN. kot vir Polibiju.

habla ženski spol jezik, govor(jenje), (na)govor, pogovor, pogajanje

dar habla a alg govoriti s kom
estar al habla con alg pogajati se s kom
estar sin habla onemeti, nem biti
ponerse al habla stopiti v zvezo, začeti pogajanje

Haemōn -onis, m (Αἵμων) Hájmon

1. Pelazgov sin, oče Tésala, po katerem je baje Tesalija dobila svoje starejše ime Haemonia: Plin.

2. Kreontov sin in Antigonin zaročenec: O.

3. neki Rutulec: V.

Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod

I. adj.

1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.

2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.

— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih).

Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.

2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.

3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.

4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L.

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.

have^*2 [hæv] prehodni glagol & neprehodni glagol
imeti; vsebovati, imeti v sebi; imeti mlade, otroka (to have a baby)
imeti, preživljati (to have a fine time dobro se imeti)
obdržati, imeti (may I have it?)
gojiti čustva, imeti (misli itd.); dobiti (I've had no news)
zvedeti od, slišati od (I have it from my friend)
znati, razumeti (she has no German)
jesti, piti, kaditi (I had a sandwich, some coffee, a cigarette)
trditi (as Plato has it)
sleng potegniti, prevarati koga
z nedoločnikom: morati (I have to do it)
z objektom in preteklim deležnikom: dati si kaj narediti (I had a suit made)
z nedoločnikom brez "to": dovoliti, trpeti (I won't have it, I won't have you say it)

Z nedoločnikom brez "to":

I had as good; ali as well prav tako bi lahko
I had as lief; ali as soon prav tako bi rad
I had better; ali best bolje bi storil, če, bilo bi pametno, če
I had sooner; ali rather raje bi
I had soonest; ali liefest najraje bi

Druge fraze in rabe:

sleng you have been had prevarali so te
parlament the Ayes have it večina je za
figurativno he had me in the argument potolkel me je
have them come here poskrbi, da pridejo
(not) to be had se (ne) dobi
you have it coming dobiš, kar zaslužiš
what would you have me do? kaj naj po tvojem storim?
I won't have you do it ne dovolim, da bi to naredil
have done! nehaj!
I have done with it s tem sem opravil
I have your idea sedaj te razumem
he had a leg broken zlomil si je nogo
he had a son born to him rodil se mu je sin
I won't have it tega ne trpim, ne dovolim
you have me, have you not? ti me razumeš, kajne?
rumour has it govorica gre
he will have it that on trdi, da
have it your own way naj bo po tvojem
I have it že imam, spomnil sem se
I would have you know rad bi, da zveš
I had him there na tem sem ga ujel, premagal sem ga, bil sem močnejši od njega
you have it right prav imaš, uganil si
to have breakfast, lunch, dinner (supper) zajtrkovati, kositi, večerjati
to have an affair imeti ljubezensko razmerje
to have the best of zmagati
to have s.th. by heart znati kaj na pamet
to have a chat pokramljati
to have a cold biti prehlajen
to have the cheek to predrzniti se
to have a day off imeti prost dan
to have to do with imeti kaj opraviti z
to have an edge on imeti majhno prednost, biti malo opit
to have one's fill of imeti dovolj česa
to have one's fling izdivjati se
ameriško, pravno to have and to hold imeti v posesti, ne spustiti iz rok
to have it in for s.o. zameriti komu, komu kaj slabega želeti
to have it in one to imeti dovolj poguma za
to have a heart biti usmiljen, imeti srce
to have kittens biti razburjen
to have the laugh on zadnji se smejati
to have a look at pogledati
to have a mind to kaj nameravati
to have s.th. in mind imeti kaj v mislih
to have it (all) over s.o. biti na boljšem od koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
to let s.o. have it kaznovati koga, odkrito komu povedati, kar mu gre
to have ready pripraviti
to have a short (long) run obdržati se malo (dolgo) časa
to have the run of imeti pravico uporabljati
to have a say in imeti pravico kaj reči k
to have a good time dobro se imeti
to have a way with znati s kom ali čim ravnati
to have a shot at poskusiti kaj narediti
to have s.th. on s.o. imeti koga v šahu
to have s.o. on toast imeti koga v rokah, prekaniti koga
to have a try poskusiti

hčerka samostalnik
(sorodnica) ▸ lány, leány, leánygyermekBil je poročen, imel je hčerko in sina. ▸ Nős volt, egy lánya és egy fia volt.
Najpomembnejši človek v trenutku odločitve je bila moja hčerka. ▸ A döntés pillanatában a legfontosabb személy a leányom volt.
Njuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házasságukat két gyermek, ötéves fiuk és hároméves lányuk teszi boldoggá.
Sopomenke: hči

hči samostalnik
1. (potomka) ▸ lány, leány, leánygyermekGalileo Galilei je bil izredno navezan na svojo hčerko, toda zaradi norm tedanjega časa je ni nikdar priznal za svojo zakonito hčer. ▸ Galileo Galilei rendkívül ragaszkodott a leányához, de a korabeli normák miatt soha nem ismerte el őt törvényes leánygyermekének.Najstarejša hči je študentka, sin bodoči študent. ▸ A legidősebb lányom már egyetemre jár, a fiam pedig leendő hallgató.

2. (podružnica) ▸ leányCikel so ponavljali, vse dokler ni bila celotna količina delnic v lasti podjetja hčere. ▸ A ciklust mindaddig ismételgették, amíg a teljes részvényállomány a leányvállalat tulajdonába nem került.
Banka mati je bila nekdaj v neenakopravnem odnosu s hčerami. ▸ Az anyabank egykor nem volt egyenjogú viszonyban a leánybankokkal.

Hectōr -oris (-ōris: Enn.), acc. -orem in -ora, m (Ἕκτωρ) Héktor,

1. sin Priama in Hekube, Andromahin soprog, najhrabrejši izmed trojanskih junakov; življenje je izgubil v dvoboju z Ahilom: Enn., Ci., V., H., O., Sen. tr. Od tod adj. Hectoreus 3 Hektorjev: coniux V., hasta, flamma O., Hectoreo concurrere Marti (= Hectori pugnanti) O., Hectoreae pugnae Amm.; pesn. meton.
a) = trojanski: gens, amnes V.
b) = rimski (ker so se Rimljani imeli za potomce Trojancev): gens Sil.

2. Parmenionov sin: Cu.

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

Helēnōr -oris, m (Ἑλήνωρ) Helénor, Trojanec, sin meonijskega kralja Helenorja in sužnje Likimnije: V.

Helenus -ī, m (Ἕλενος) Hélen, sin kralja Priama, sloveč vedež: Ci., V., O.

Helicāōn -onis, m (Ἑλικάων) Helikáon, sin Antenorja, ustanovitelja mesta Patavija (zdaj Padova): Helicaonis orae Mart. patavijsko. Od tod adj. Helicāonius 3 Helikaonov, pesn. = patavijski: regio Mart.

Hellēn -ēnis, m (Ἕλλην) Hélen, Devkalionov sin, kralj v Tesaliji, začetnik Grkov: Plin.; pl. Hellēnēs = Grki: Plin.

Hērāclītus -ī, m (Ἡράκλειτος) Heraklít

1. sloviti grški filozof iz Efeza okrog l. 500, pripadnik jonske filozofske šole s priimkom Σκοτεινός Temni: Ci., Lucr., Ap.

2. Heraclitus Tyrius Heraklit iz Tira, grški akademski filozof: Ci.

3. član odposlanstva, ki ga je makedonski kralj Filip poslal k Hanibalu: L.

4. Agatoklov sin: Iust.

Hēraclīus -iī, m Heraklíj,

1. Sirakužan, Hieronov sin: Ci.

2. neki Kenturipčan: Ci.

3. neki Amestratčan: Ci.

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

Herm-aphrodītus -ī, m (Ἑρμαφρόδιτος iz Ἑρμῆς in Ἀφροδίτη) Hermafrodít, v grški mitologiji Hermesov in Afroditin sin. Kot deček se je v Kariji kopal v studencu, imenovanem Salmakida (Σαλμακίς). Ko ga je istoimenska studenčna vila zastonj prosila ljubezni, je bogove prosila, naj jo na veke združijo z njim. Uslišali so jo in njuni telesi tako spojili, da je nastalo dvojno bitje, mož-žena, na pol mož, na pol žena: Hermaphroditus ait: nato date munera vestro, et pater et genitrix, amborum nomen habenti O. Od tod (tudi v pisavi hermaphroditus, hermafroditus) sploh dvospolnik = bitje z moškimi in ženskimi spolnimi organi, hermafrodit: Tit. fr., Mart., hermaphroditi utriusque sexus Plin., gignuntur et utriusque sexus, quos Hermaphroditos vocamus, olim androgynos vocatos Plin.; Kot adj. = dvospolen: hermaphroditae equae Plin.