Franja

garer [gare] verbe transitif postaviti vozilo v garažo (klonico) ali proč od prometa; zapeljati na stranski tir; spraviti na varno

garer sa voiture au bord du trottoir, dans la cour postaviti avto ob rob pločnika, na dvorišče
le train est resté garé pendant longtemps vlak je dolgo časa stal na stranskem tiru
garer ses récoltes spraviti pridelke pod streho
garer sa fortune spraviti svoje premoženje na varno
se garer (familier) parkirati, najti prostor za avto
se garer de quelque chose čuvati se česa; familier postaviti se na varno, ob stran
avoir du mal à se garer s težavo najti prostor za parkiranje
je me suis garé pour laisser passer les coureurs umaknil sem se z avtom v stran, da sem pustil mimo dirkače, tekače
se garer des coups, d'un danger čuvati se udarcev, nevarnosti
se garer des voitures čuvati se avtomobilov, umikati se pred avtomobili

garnir [garnir] verbe transitif opremiti; opremiti s pohištvom; oskrbeti z; obšiti, obrobiti, okrasiti; prevleči z; napolniti; ojačiti, oblaziniti (stol); podložiti (obleko); okomatati (konja)

garnir de fourrure obšiti s krznom
garnir une table de fleurs okrasiti mizo s cvetjem
garnir un meuble po-, prekriti kos pohištva
les spectateurs garnissent les balcons balkoni so polni gledalcev
se garnir oskrbeti se (de z); čuvati se (de pred); napolniti se (prostor)
(populaire) se garnir le ventre, l'estomac, la panse jesti, najesti se

glȅdalīšnī -ā -ō gledalski: gledališni ukus okus gledalcev, publike; gledališni prostor prostor za publiko, za gledalce

goal [goul] samostalnik
cilj, naloga, namen
šport gol; vrata (nogomet); koš (košarka)

goal area vratarjev prostor
to score (ali get, make) a goal zabiti gol

golobnjak samostalnik
1. (prostor za golobe) ▸ dúc, galambdúc, galambház
2. izraža negativen odnos (zelo majhen prostor) približek prevedka ▸ tyúkól, egérlyuk
Kadar se moderni arhitekti odločijo urejati bivanjsko okolje, dobiš le golobnjake za čez noč. ▸ Amikor kortárs építészek döntenek a lakókörnyezet rendezéséről, csak egy tyúkólat kapsz éjszakára.

gost¹ [ô] moški spol (-a …) der Gast (tudi v hotelu, lokalu), -gast (častni Ehrengast, države Staatsgast, kopališki Badegast, hotela Hotelgast, Hausgast, kavarniški Cafégast, pri mizi Tischgast, lovski Jagdgast, penzionski Pensionsgast, stalni Dauergast, v lokalu Stammgast, zdraviliški Kurgast)
gosta/za gosta/za goste Gast-, Gäste-
(predavanje gosta der Gastvortrag, prostor za goste die Gastseite, stranišče za goste die Gästetoilette)
soba za goste das Gästezimmer, Gastzimmer, v gostilni: die Gaststube
knjiga gostov das Gästebuch, Fremdenbuch
sprejemanje gostov na prenočevanje die Fremdenbeherbergung
kot gost nastopiti: gastweise
nastopiti kot gost v gledališču: in einer Gastrolle auftreten
biti stalen gost (bei jemandem) aus und ein gehen

grádben de (la) construcción

gradbena dela obras f pl
gradbeni delavec obrero m del ramo de la construcción
gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
gradbena družba sociedad f de construcciones inmobiliarias
gradbeni inženir ingeniero m constructor, ingeniero m civil
gradbeni les maderaje m
gradbeni mojster maestro m de obras; constructor m
gradbeni načrt (program, projekt) plano m (plan m proyecto m) de construcción
gradbena odobritev autorización f para edificar
gradbeno podjetje empresa f constructora
gradbeni material materiales m pl de construcción
gradbeni podjetnik contratista m de obras
gradbeni prostor solar m, (v gradnji) obra f
gradbeni predpisi reglamento m de la edificacrón
gradbeni stroški gastos m pl de construcción
gradbeni tehník térnico m de la construcción
gradbena tehnika técnica f de construcción
gradbeni vodja director m de las obras
gradbena zadruga cooperativa f de construcción
gradbeni stroji maquinaria f para construcciones

grob¹ [ô] moški spol (-a …) das Grab, die Grabstätte; (grobni prostor) die Grabstelle; -grab (družinski Familiengrab, dvojni Doppelgrab, faraonski Pharaonengrab, galerijski Galeriegrab, kupolni Kuppelgrab, megalitski Hünengrab, Megalithgrab, množični Massengrab, otroški Kindergrab, plani Flachgrab, posamezni Einzelgrab, skalni Felsgrab, Felsengrab, skeletni Skelettgrab, skupinski/skupni Sammelgrab, Gemeinschaftsgrab, vrstni Reihengrab, žarni Urnengrab)
figurativno prezgodnji grob ein frühes Grab
skrunitev groba/grobov die Grabschändung
vzdrževanje groba die Grabpflege
polaganje/položitev v grob die Grablegung
položiti v grob ins Grab legen
Božji grob Heiliges Grab (Cerkev Božjega groba die Grabkirche)
figurativno molčati kot grob schweigen wie ein Grab
molčeč kot grob verschwiegen wie das Grab
figurativno spraviti se v grob s pijačo sich zu Tode saufen
vzeti kaj s seboj v grob (etwas) mit ins Grab nehmen
v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
figurativno biti z eno nogo v grobu mit einem Fuß im Grabe stehen
spraviti v grob ins Grab bringen
do groba bis ans Grab
od zibeli do groba von der Wiege bis zur Bahre

grobn|i [ó] (-a, -o) Grab- (prostor die Grabstelle, pridatek die Grabbeigabe)
grobna najdba der Gräberfund
grobna tišina die Grabesstille, die Friedhofsruhe

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

habitat samostalnik
1. biologija (življenjski prostor) ▸ élőhelyZaradi klimatskih sprememb in krčenja naravnih habitatov se v zadnjem času seznam ogroženih živalskih vrst intenzivno daljša. ▸ Az éghajlatváltozás és a természetes élőhelyek zsugorodása miatt az utóbbi időben intenzíven bővül a veszélyeztetett állatfajok listája.
Povezane iztočnice: nadomestni habitat

2. (okolje) ▸ közeg
Življenjski habitat večine spletnih trolov so največji forumi, kot so Reddit, 4chan, Something Awful, NeoGAF ... ▸ Az internetes trollok többségének létközegként szolgálnak a legnagyobb fórumok, például a Reddit, a 4chan, a Something Awful, a NeoGAF...
Obstaja sicer dober razlog, zakaj moja soba za goste ni najboljši habitat za ta dva študenta. Kjerkoli drugje bi stanovala, bi govorila veliko več angleško. ▸ Jó oka van annak, hogy a vendégszobám miért nem a legjobb közeg a két egyetemi hallgató számára. Ha bárhol másutt laknának, sokkal többet beszélnének angolul.

hall¹ [hɔ:l] samostalnik
dvorana; vestibul, veža, predsoba, preddverje; sodna dvorana; predavalnica; magistrat
britanska angleščina dvorec, dédina; tržnica; cehovska hiša; študentovski dom, stanovanjska zgradba za študente ali predavatelje; skupna obednica univerzitetnih študentov, skupen obed v tej obednici
ameriško vsako univerzitetno poslopje, inštitut

britanska angleščina booking hall kolodvorska dvorana za prodajo vozovnic
lecture hall predavalnica
ameriško the Hall of Fame hram slave
to earn o.s. a place in the Hall of Fame postati nesmrten
hall of residence študentovski dom
servants' hall skupna obednica za služinčad
britanska angleščina Town Hall, ameriško City Hall magistrat
Liberty Hall prostor, kjer vsak lahko počne, kar hoče

hypocauston (-um) -ī, n (gr. ὑπόκαυστον) kurilnica, obokan votel prostor pod sobnim podom, v katerega je prehajala vročina iz peči (gr. ὑπόκαυσις, gl. to besedo) ter ogrevala sobo; od tod je po napeljanih ceveh prihajala v zgornje nadstropje: Vitr., Plin. iun., Stat.

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

igrálen

igralni klub club m de jugadores
igralne karte naipes m pl, cartas f pl
igralni prostor (otroški) lugar m de recreo infantil
igralna soba cuarto m de juego
igralni žeton ficha f

im-migrō (in-migrō) -āre -āvī naseliti se, vseliti se, nastaniti se: Pl., in domum et in hortos paternos Ci., deos ex suis templis in eius aedīs inmigrare nolebant Ci.; metaf.: in ingenium suum i. Pl. postati sam svoj, ut ea (translata) verba non irruisse in alienum locum, sed immigrasse in suum diceres Ci. da se ni nobena vrnila na nepravo mesto, ampak je vsaka zavzela pravi prostor, in rem publicam avaritia immigravit L.

in-āscēnsus 3 (in [priv.], ascendere) kamor kdo (še) ni stopil: rostra inascensus superbiae principum locus Plin. iun. prostor, kamor ošabnost drugih cesarjev ni stopila (ki se ga je izogibala).

in-dulgeō -ēre -dūlsī (poklas.) -ultum (prim. gr. ἐνδελεχής trajen, lat. longus)

I. klas. le intr.

1. postrežljiv, naklonjen, prizanesljiv, popustljiv biti, popustiti (popuščati), spregled(ov)ati, odneha(va)ti, odpustiti (odpuščati), vda(ja)ti se; z dat. personae: Ter., Suet., Cels., Ci. idr., eis indulsit Ci., Caesar Aeduorum civitati praecipue indulserat C., uni huic maxime indulgebat N., militiam detrectantibus ind. Cu., nihil his indulsit ad Antonium violandum N., irae vestrae magis ignoscendum quam indulgendum est L., consules indulgent ardori legionum L., peccatis Ci., amori, precibus Plin. iun., debitori N.; pesn.: indulge ordinibus V. napravi širše vrste; pogosto refl.: Ci., Iuv., Q., indulgebat sibi liberalius N. bil je preveč popustljiv do sebe, ravnal je preveč po svoji volji (glavi), preveč svojeglavo; star. z acc. personae: Afr. fr., sese Ter., se Stat.; pass.: quando animus ... indulgeri potuisset Gell. naslajati se.

2. metaf. čemu vda(ja)ti se, streči, služiti: Plin. iun., Sen. ph., Q., Amm. idr., tantum dolori indulsit, ut ... N. se je tako vdal, da ..., animo (volji) patrioque suoque Delius indulgens O., indulgere novis amicitiis Ci., indulgent vino V., luxuriae ind. Ci., somno T., si aviditate indulgeretur L. ko bi se ji kdo vdajal, Hannibalem non plus quam sextario vini indulsisse Iust. da ni pil več kot ..., lacrimis ind. O., Val. Fl. (raz)jokati se, thalamis Val. Fl., choreis V.; occ. skrbeti za kaj, brigati se za kaj, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): iuvat indulgere labori V., indulge hospitio V. opravljaj gostoljubne dolžnosti, valetudini ind. Ci.

— II. poklas. trans. dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), prizna(va)ti, prista(ja)ti na kaj, da(ja)ti, darovati, žrtvovati: alicui indulgere sanguinem suum L., hoc solatii Cu., largitionem T. (naspr. abnuere), alicui commeatum Plin. iun., essedario rudem Suet. dati mu borilsko palico = odpustiti ga, patientiam flagello Mart. potrpežljivo se dati bičati, condemnationes Lamp. pri obsodbah najti prostor za pomilostitve, poseči tudi po pomilostitvah; pesn. z inf.: Sil., Stat.; pass.: abolitio, quae indulgetur Icti., licentia crudelitati indulta Amm.; refl.: se indulgere alicui prepustiti (izročiti, dati) se komu: se tribuno Iuv., sese videndum alicui Stat. — Od tod pt. pr. indulgēns -entis, adv. indulgenter

I. act.

1. popustljiv, spregledljiv, milostljiv, prizanesljiv, dobrotljiv (naspr. severus): N., Plin., Suet., Sen. ph., Sen. rh., Fl., captivos indulgenter habere L., bestiae multa faciunt indulgenter Ci. drugim v korist, civitas in captivos minime indulgens L., nomen indulgentius maternum Ci., indulgentissime imperator Plin. iun. premilostljivi cesar, ministri irarum indulgentes L. uslužni pomagači njih ogorčenosti, nimis indulgenter loqui Ci. ep.; z dat.: peccatis indulgens Ci., spei Cu.; adv. comp. indulgentius: Sen. ph., Val. Max.; superl. indulgentissimē: Sen. ph.

2. vdan: aleae Suet.

— II. pass. srčno ljubljen: indulgentissime adulescens Q.

infecter [ɛ̃fɛkte] verbe transitif, médecine okužiti; zasmraditi; smrdeti

les voitures infectent l'air avtomobili usmrajajo zrak
s'infecter okužiti se, inficirati se
infecter de gaz zapliniti (prostor, področje)
infecter une plaie inficirati rano

interastral, e [-astral] adjectif medzvezdni

espace masculin interastral prostor med zvezdami