Franja

želodčna kislina ženski spol medicina die Magensäure
preobilje/preveč želodčne kisline die Übersäuerung

ἄγαν adv. (ἀγα-) zelo, povsem, preveč, neizmerno.

ἀ-κόλαστος 2 (κολάζω) neobuzdan (ἵππος); nebrzdan, nediscipliniran, razuzdan, drzen (στράτευμα, δῆμος); nezmeren. – adv. ἀκολάστως ἔχω πρός τι sem preveč nezmeren v čem.

δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.

ἐν-θῡ́μιος 2 pri srcu ležeč, ki povzročuje skrb, ἐνθύμιόν οἱ ἐγένετο vest ga je zapekla; μή τοι λίην ἐνθύμιος ἔστω ne delaj si preveč skrbi zanj, ἐνθύμιον ποιοῦμαι ženem si k srcu, εὐναί zakon poln skrbi, žalosten.

ἐξ-οιδέω zabuhnem, napenjam se, prevzemam se, preveč si domišljam.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.

καί [Et. strslov. cě (iz kai), čeprav; lat. ceu (iz kai-we), cēteri (iz καί + etero- "in drugi"). – pred vokali κ', χ', v krazi: χἠ (καὶ ἡ), κεἰ (καὶ εἰ), κᾆτα (καὶ εἶτα), χὤτι (καὶ ὅτι) itd.] I. veznik: in, pa, ter, veže posamezne besede in stavke: 1. v slovenščini se pogosto ne prevaja, tako zlasti v začetku stavka in kadar veže πολύς z drugimi adjektivi, πολλοὶ καὶ ἀγαθοί mnogi hrabri, πολλά τε καὶ κακὰ πάσχω mnogo hudega, πολλαὶ καὶ καλαὶ ἐλπίδες mnogo lepih nad. 2. posebni pomeni: a) in zato, torej, in sedaj, καί μοι ἀπόκριναι, καί μοι λέγε; b) in sicer, namreč, to se pravi, βῆ πρὸς δῶμα Διὸς καὶ (namreč) μακρὸν Ὄλυμπον; παρῆσάν τινες καὶ (in sicer) πολλοί γε, ἔχων δύο ταῦτα ἔθνη καὶ ἀμφότερα ἰσχυρά (in sicer); καὶ ταῦτα, καὶ τοῦτο posebno, zlasti, Κρόνου δὲ παῖς καὶ χρόνου to je, to se pravi; c) in zares (seveda) καὶ ἐτετήκει χιών; d) skratka, in sploh (ako veže dele s celoto) Πάχητι καὶ τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθεν ἀγγελία; e) pa, καὶ οὐ pa ne, κεῖνός τ' ἐκεῖνα στεργέτω κἀγώ (jaz pa) τάδε, πάλαι δέδοκται ταῦτα κοὐ νεωστί μοι ne pa šele danes; f) ali, ali marveč (pravzaprav), ἕνα καὶ δύο, τρίτῃ καὶ (ali) τετάρτῃ ἡμέρᾳ, ὀλίγου τινὸς ἀξία ἐστὶ καὶ οὐδενός da je malo vredna ali (pravzaprav) nič; g) in vendar οἶδ' ὅτι νοσεῖτε πάντες καὶ νοσοῦντες ὡς ἐγὼ οὐκ ἔστιν ὅστις ἐξ ἴσου νοσεῖ; h) pogosto se nahaja priredna zveza s καί, kjer bi pričakovali podredje: ἦν δ' ἦμαρ ἤδη δεύτερον πλέοντί μοι κἀγὼ Σίγειον κατηγόμην že drugi dan sem se vozil, ko sem priplul v Sigejon; ἠώς τε δὴ διέφαινε καὶ ἐγένοντο ἐπὶ τῷ οὔρει ko se je prikazala jutranja zarja, so prišli na vrh gore; tako posebno za οὔπω, ἤδη, ἅμα itd; i) kakor (za izrazi enakosti in sličnosti ὅμοιος, ὁ αὐτός, ἴσος, ὁμοίως itd., prim. lat. ac, atque), Πέρσαι τὴν αὐτὴν ἐσκευασμένοι καὶ ὁ πεζὸς αὐτῶν ravno tako oboroženi kakor; ὁρᾷς, ὡς οὐ ταὐτὰ ἐμοῦ κατηγορεῖς καὶ ἐγώ σου; j) za časovnimi in pogojnimi stavki uvaja pogosto glavni stavek: tedaj (pa) αὐτὰρ ἐπεὶ δείπνησε, καὶ οἱ δῶκε σκύφον; ἦμος ἥλιος κατέδυ, καὶ (τότε δὴ) κοιμηθῆμεν ἐπὶ θινὶ θαλάσσης; k) καί … καί (lat. et … et) = τὲ … καί i … i, kakor … tako tudi, ne samo … ampak tudi, ἄλλως τε καί zlasti. II. adverb. 1. tudi, enako, ravno tako, tako tudi, ὡς φαμένη καὶ ἡγήσατο kakor je rekla, tako je tudi šla spredaj, ἠδὲ καί in tudi, ἐμοῦ ἰόντος ὅποι καὶ ὑμεῖς kamor tudi vi greste, καὶ αὐτός, καὶ οὗτος (enako) tudi sam (ta), Ἀγίας καὶ Σωκράτης καὶ τούτω ἀπεθανέτην sta tudi umrla; εἴπερ τις καὶ ἄλλος ako sploh kdo, ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. a) celo, že, vrhu tega, zares, ὃς νῦν γε καὶ ἂν Διῒ πατρὶ μάχοιτο, τάχα κεν καὶ ἀναίτιον αἰτιόῳτο, καὶ φύσει že po naravi, καὶ πάνυ, καὶ μάλα kaj zelo, prav zelo, da, seveda, καὶ λίην žalibog le preveč; b) ako se poudarja majhna (neznatna) stvar: tudi če samo ἱέμενος καὶ κάπνον νοῆσαι, ἔργον καὶ πόλεις ἀριθμῆσαι, καὶ ἀποκρίνασθαι χαλεπόν; c) pri komp.: še θεός καὶ ἀμείνονας ἵππους δωρήσαιτο, καὶ μεῖζον ἄεθλον; pri števnikih: vsi do, gotovo καὶ εἴκοσι τάλαντα; d) v vprašalnih stavkih: kaj neki, kaj pač ποῖον ἄνδρα καὶ λέγεις; ἴδωμεν τί ποτε καὶ λέγομεν, ἄμφω γὰρ αὐτὰ καὶ κατακτεῖναι νοεῖς; ἤρετο, ὅτι καὶ εἴη τὸ σύνθημα; e) pri časovnih določilih: že καὶ πάλαι, καὶ πρόσθεν, καὶ νῦν. 3. pri part. = καί περ: dasi, čeprav, kakor tudi, θέαμα τοιοῦτον, οἷον καὶ στυγοῦν τ' ἐποικτίσαι; καὶ τύραννος ὢν ὅμως čeprav sem kralj. III. v zvezi z drugimi členki: καὶ γάρ (lat. etenim) kajti (tudi), seveda, καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi, καὶ γὰρ ῥά kajti celo, καὶ γὰρ καί kajti tudi, καὶ γὰρ δέ in tudi, pa tudi, in celo; καί γε in sicer, in res, καὶ ἐγὼ μέν da, jaz za svojo osebo; καὶ δέ pa tudi, razen tega, δὲ καί pa tudi (celo); καὶ δή in že, celo že, in celo, in zares; καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, in tako pač, in potemtakem, καὶ δὴ καὶ τότε in tako seveda tudi tedaj; καὶ μήν in vendar, in zares, zdaj pa, kajpada; καί τοι in vendar, (in) pač; καὶ εἰ, καὶ ἐάν (κἄν) tudi če, celo ako; εἰ καί, ἐάν καί četudi, čeprav; εἰ δὲ καί če pa celo; οὐ μόνον … ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, καί ὥς tudi tako, vkljub temu.

κεύθω ep. in poet. [Et. kor. qeu-dh-, κεῦθος, κευθμών, got. huzd = nem. Hort. – Obl. fut. κεύσω, aor. ἔκευσα, pf. κέκευθα, ep. aor. ἔκυθον, κύθε, cj. 3 pl. κεκύθωσι]. 1. trans. pri-, skrivam, hranim, zamolčim, tajim komu kaj τινά τι; pf. act. imam v sebi skrito; ὁπότ' ἄν σε δόμοι κεκύθωσι kadar boš prišel v …, οὐκέτι κεύθετε θυμῷ βρωτὸν οὐδὲ ποτῆτα ne morete več skrivati, da ste preveč jedli in pili; pass. skrit sem v čem, mrtev sem, pokopan sem. 2. intr. skrit, pokopan sem, počivam v grobu τινί, ἔν τινι.

λίᾱν adv., ep. ion. λίην 1. preveč, zelo, silno, λίαν ταχύ le prehitro, ὁ λίαν prevelik, ἡ λίαν ὕβρις prevelika ošabnost. 2. καὶ λίαν le preveč, in seveda, da zares, resnično.

μάλα adv. [Et. kor. mel, velik, mnog; lat. melior, mul-tus; slov. moleti, gršk. μαλερός močen] I. pos. 1. kaj, zelo, silno, prav, jako; μάλα πάντα prav vse, μάλα πάντες prav (popolnoma) vsi, πολλοὶ μάλα zelo mnogi, πάγχυ μάλα popolnoma, povsem, καὶ πάνυ μάλα(sc. ἐπιμένει) in še zelo dolgo, οὐ μάλα ne posebno, ne zelo, nikakor ne, μάλα ἀεί neprenehoma, neprestano, καὶ μάλα in sicer zelo, celo jako, prav zelo, povrhu še, μάλα αὐτίκα takoj, precej, ta trenotek; pri komp.: mnogo, daleko μάλα πρότερος; pri subst. μάλα συμφορά velika nesreča, μάλα στρατηγός dober poveljnik, μάλα καιρός ugodna prilika, μάλα κνέφας popolna tema; pri glagolih: rad, hlastno, požrešno ἐσθίω, φεῦγε μάλα le (vsekakor) beži, εἰπὲ μάλα le (kar) povej. 2. v odgovorih: seveda, zares, vsekakor, μάλα τοι da, seveda, ἦ μάλα da zares. II. comp. μᾶλλον 1. več, bolj, prej, silneje, bolje, rajši, μᾶλλόν τι nekoliko bolj, še rajši, tem bolj, μᾶλλόν τι ἔσπευσαν še bolj so pohiteli, καὶ μᾶλλον še bolj(e), tem bolje, še več; παντὸς μᾶλλον pred vsem, vsekakor, na vsak način, po vsaki ceni, ἐπὶ μᾶλλον bolj in bolj, vedno bolj. 2. a) marveč, μᾶλλον δέ ali marveč, ali pravzaprav; b) pri comp. še, daleko, mnogo, μᾶλλον ἆσσον vedno bliže in bliže; c) = ἄγαν: preveč, precej θερμαίνεσθαι. 3. οὐ μᾶλλον … ἢ (οὐ) ravno tako … kakor, οὐδὲν μᾶλλον nič manj, prav tako, malo, istotako kakor, pri vsem tem, vendar, vkljub temu ne. III. sup. μάλιστα najbolj, največ, zlasti, posebno, najprej; a) v odgovorih: kajpada, seveda, gotovo; b) v vprašanjih: τί μάλιστα kaj, kako, zakaj (vendar) neki? ὅτι δὴ τί μάλιστα zakaj (pač) neki?; c) pri števnikih: približno, do ἥμισυ μάλιστα, μάλιστα κῇ k večjemu, nekako, blizu, okoli; d) ὡς εἶχον μάλιστα kolikor so največ mogli, ποὺ μάλιστα nekako najbolj, τὰ μάλιστα v največji meri, prav mnogo, premnogo, ἐν τοῖς μάλιστα najbolj, prav posebno, ὡς μάλιστα, ὡς οἷόν τε μάλιστα (čim) kar najbolje; δόκιμος ὅμοια τῷ μάλιστα sloveč kakor malokdo.

μετεωρίζω (μετέωρος) 1. act. dvigam, (po)vzdigujem kvišku, zvišujem ἔρυμα, vzpodbujam, napihujem. 2. pass. a) dvigam se καπνός, splavam, prihajam, napotim se na širno morje ἐν τῷ πελάγει; b) preveč skrbim, sem v prevelikih skrbeh NT.

ὀφέλλω² ep. [Et. iz ὀ-φελjω; idevr. phel, lat. sor. follis. – Obl. aor. opt. 3 sg. ὀφέλλειε] (po)množim, povečam, pospešujem, povzdigujem, ojačujem, izkazujem komu večjo čast τινὰ τιμῇ; μῦθον raztegnem pripovedovanje, veliko govorim, trošim preveč besedi.

παρα-δίδωμι [gl. δίδωμι, NT pr. cj. 3 sg. παραδιδοῖ, aor. παραδοῖ, impf. pass. 3 sg. παρεδίδετο] 1. (po)dam, predam, izročim τί, τινί τι, θύρσον ἐκ χεροῖν, μέτρῳ γῆν τινι izročim komu prav izmerjeno zemljo, ἐμαυτόν pre-, vdam se, τῇ τύχῃ (preveč) zaupam sreči, ὅπλα vdam se, položim orožje (Ksen. Kir. 4, 4, 6 brez ὅπλα). 2. prepustim τὴν νίκην τινί; dovolim, dopustim ὁ θεὸς οὐ παρεδίδου τοῦτο; abs. τοῦ θεοῦ παραδιδόντος ker ti je bog milosten, ὁ καρπὸς παραδίδωσι ko sad dozori NT; dam nazaj τὸ ἱππικὸν τῇ πόλει. 3. izročim komu v oblast, izročim, izdam, prepustim τί, τινά, τινὰ εἰς τὸν δῆμον izročim v obsodbo, εἰς κρίσιν da ga obsodijo, εἰς σταυρωθῆναι da ga križajo NT. 4. izročim, razširim, razglasim, σύνθημα dam geslo; παρεδίδουν αὐτοῖς φυλάσσειν τὰ δόγματα naročili so jim.

πέρα [Et. kor. per, gl. πείρω, nem. fern (got. fairra)] 1. adv. a) preko, črez, dalje, delj, nadalje, οὐκέτι πέρα ne dalje, ne več; b) preko, več (bolj) kakor, nad, črez to, še več, razen tega; πέρα λέγω, φράζω še dalje govorim. 2. praep. z gen. črez, preveč, več (dalje) kakor, zoper, ἀνίστημί τινα πέρα τινός povzdigujem koga nad koga, πέρα μεσούσης ἡμέρας popoldne, πέρα τοῦ δέοντος več (dalje) nego je prav (potrebno); πέρα τοῦ εἰκότος proti pričakovanju, πέρα δίκης črez pravo mero, proti pravici, brez pravice. 3. comp. περαιτέρω še dalje, še v večji meri, še več, črezmerno; τοῦ δέοντος delj nego je potreba.

περί-εργος 2 ki se po nepotrebnem trudi za kaj, preveč skrben ali delaven, malenkosten, prenatančen, radoveden, nepotreben, odveč, τὰ περίεργα čarovnije, vraže, περίεργόν(sc. ἐστι) je odveč.

περι-σπάω 1. act. na vseh straneh vlečem proč, odtegujem, odvračam, πόλεμον prestavljam (drugam). 2. pass. veliko si dam opraviti, preveč se bavim s čim περί τι NT. 3. med. snemam si τιάραν.

περισσεύω, at. περιττεύω (περισσός) 1. intr. a) sem v izobilju, nahajam se v obilici, sem obilen NT; τοσοῦτον Περικλεῖ ἐπερίσσευσεν tako velika sredstva je imel Periklej na razpolago; b) sem preobilen, nepotreben, τὰ περισσεύοντα τῶν λόγων nepotrebne besede; τὸ περισσεῦον (pre)ostanek, obilica, obilnost, τὸ περισσεῦον τῶν κλασμάτων, τὰ περισσεύσαντα κλάσματα ostali kosci NT; c) imam v obilici, obilujem, prekašam, nadkriljujem (z množico), imam daljšo bojno vrsto τινός; d) preostajam, odlikujem se s čim, množim se, rastem, sem večji τινί NT. 2. trans. obsipljem z bogastvom, obilno dajem, obogatim τινά τινι, τὶ εἴς τινα, pass. περισσευθήσεται imel bo v obilici (preveč) NT.

περισσός 3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.