Franja

Zadetki iskanja

  • temperāmentum -ī, n (temperāre)

    1. pravo (primerno, pravilno) razmerje zmešanih snovi, pravo (primerno, pravilno) mešanje, prava (primerna, pravilna) mešanica (zmes): eadem est materia, sed distat temperamento Plin., ut nimio frigori par fervor immixtus temperamentum aequet Plin., opus est inter has tam diversas inaequalitates magno temperamento Col., temperamentum in terrā Col., temperamentum caeli Iust. zmerno, milo podnebje, recte conciliare temperamenta colorum Tert. zadeti pravo razmerje barv, zadeti pravi barvni ton odtenek.

    2. prava mera, srednja pot, „zlata sredina“, umerjenost, zmernost: omnia modo constant certoque temperamento Plin., servare et tenere temperamentum in aliquā re Plin. iun., inventum est temperamentum, quo tenuiores cum principibus aequari se putarent Ci., temperamentum vestrae fortitudinis T., orationem habuit meditato temperamento T. z naučeno (prihlinjeno) umerjenostjo, principatūs temperamentum T.
  • terorist samostalnik
    1. (politični skrajnež) ▸ terrorista
    islamski terorist ▸ iszlám terrorista
    samomorilski terorist ▸ öngyilkos terrorista
    skupina teroristov ▸ terroristacsoport
    napad teroristov ▸ terrorista-támadás
    podpirati teroriste ▸ terroristákat támogat
    preganjati teroriste ▸ terroristákat üldöz
    boj proti teroristom ▸ terroristák elleni küzdelem
    pogajanja s teroristi ▸ terroristákkal tárgyalás
    označiti koga za terorista ▸ terroristának titulál
    obravnavati koga kot terorista ▸ terroristaként kezel
    Tam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.

    2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
    Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
    Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be.
  • that1 [ðæt, ðóuz]

    1. zaimek (množina those)
    (kazalni) ta, to; oni, -a, -o

    and that in to, in sicer
    at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
    and all that in vse to (táko)
    for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
    like that takó
    this, that, and the other to in ono, vse vrste
    with that s tem
    that which... to (ono), kar...
    that house over there ona hiša tam preko
    to that degree that do tolikšne mere, da...
    that's all to je vse
    that's it! tako je prav! tako je treba!
    that's so takó je
    that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
    and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
    that may be to je možno
    that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
    (is) that so? ali res? je (to) res tako?
    that's the way! tako je prav!
    that is why zato
    that is because to je zato, ker
    that is (to say) to se pravi
    those are they to so oni
    those are his children to (ono) so njegovi otroci
    that was the children to so bili (so naredili) otroci
    that's a dear! to je lepo od tebe!
    what of that? (pa) kaj za to?
    what's that noise? kakšen hrup je to?
    that's what he told me tako mi je on povedal
    let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
    why do you run like that? zakaj tako tečeš?
    this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
    I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

    2. prislov
    pogovorno takó (zelo)

    that much toliko
    that far tako daleč
    that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)
  • there [ðɛ́ə]

    1. prislov
    tam, tamkaj; tu, tukaj
    figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

    there and back tja in nazaj
    there and then takoj, précej, na mestu
    down there tam doli
    here and there tu in tam
    here, there and everywhere vsepovsod
    in there tam notri
    neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
    out there tam zunaj
    over there tam preko
    from there od tam, od tod
    up there tam gori
    there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
    there is the rub tu je (tiči) težava
    there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
    I have been there before sleng to že vse vem
    to have been there sleng dobro se spoznati
    all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
    he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
    there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
    we had him there v tem smo ga prelisičili
    to get there sleng doseči kaj, uspeti
    put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

    2.
    (oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

    there is je, se nahaja
    there are so, se nahajajo
    there was a king bil je (nekoč) kralj
    there is no saying ne da se reči
    there arises the question... nastaja vprašanje...
    there comes a time when... pride čas, ko...
    will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
    what is there to do? kaj naj storimo?
    never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
    there's a man at the door nekdo je pri vratih
    there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

    3. medmet
    glej! no! na!; pomiri se!

    there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
    don't cry! no, no, ne jokaj!
    there now! glej ga no
    so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
    well there čuj!
    there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
    there, it is done! na, pa je narejeno!
    there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!
  • thorough [ɵʌ́rə]

    1. pridevnik
    temeljit; natančen; korenit; radikalen; skrben, pedanten; ves, popoln, perfekten; absoluten

    a thorough conservative zakrknjen konservativec
    thorough knowledge temeljito znanje; poznavanje
    a thorough reformation radikalna reforma
    a thorough scoundrel lopov skoz in skoz, pravi pravcati lopov
    you must take a thorough rest morate si vzeti temeljiti počitek

    2. prislov
    zastarelo, poetično popolnoma, temeljito, skoz in skoz, čisto

    3. samostalnik

    Thorough zgodovina Straffordova nasilna politika za časa Karla 1.; nasilna politika, nasilen ukrep
  • throw off prehodni glagol
    odvreči (breme); odložiti, otresti se; opustiti
    lov spustiti (pse, sokole), začeti lov; ustvariti, iz rokava stresti (pesem ipd.)
    tisk napraviti odtis
    lov speljati s sledi
    tehnično prevrniti, prekucniti; izklopiti, ustaviti

    to throw off an acquaintance prekiniti poznanstvo
    to throw off a hundred copies napraviti 100 primerkov (izvodov)
    to be thrown off the line biti vržen s tira, iztiriti se
    to throw off a yoke otresti se jarma
    to throw off one's disguise sneti masko, pokazati svoj pravi obraz
    to throw off all sense of shame izgubiti vsak čut sramežljivosti
    to throw off a habit opustiti navado
    to throw off an epigram hitro in z lahkoto narediti (recitirati) epigram
    the news nearly threw me off my legs ob (tej) novici sem se skoraj sesedel
    the snake throws off its skin kača se levi
  • thymela -ae, f in thymelē -ēs, f (gr. ϑυμέλη) tímela, vzvišen, oltarju podoben štirikoten prostor v atiškem gledališču sredi plesišča za zbor (gr. ὀρχήστρα), kjer je stal zborovodja; pozneje = gledališče, gledališka igra: actuarii thymelae (= thymelici): Cod. Th. Od tod adj. thymelicus 3 (gr. ϑυμελικός)

    1. tímelski = k (plesnemu) zboru sodeč; subst. thymelicī -ōrum, m (gr. ϑυμελικοί) zborski plesalci na tímeli (naspr. σκηνικοί = scenici pravi igralci): scenici et thymelici Vitr., Ulp. (Dig.).

    2. pozneje (= scenicus) gledališki, gledališčen, teatrski, teatraličen: choragium Ap., obscoenitas Aug., saltator Cass.; subst.
    a) thymelicus -ī, m (gledališki) igralec
    b) thymelica -ae, f (gledališka) igralka: Cod. Th.
  • timbered [tímbəd] pridevnik
    tesán, zgrajen iz lesa; gozdnat

    his grain is ill timbered figurativno on ni čisto pri pravi (pameti)
  • time2 [táim]

    1. prehodni glagol
    meriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro)
    glasba udarjati, dajati takt (tempo)

    to time one's arrival rightiy izbrati pravi čas za svoj prihod
    to time the speed meriti hitrost
    to time one's steps to the music plesati po taktu
    my train is timed to leave at four po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih

    2. neprehodni glagol
    ujemati se, biti soglasen (with z)
    sporazumeti se; držati takt, ritem (to z)
  • tip2 [tip]

    1. samostalnik
    napitnina, darilce v denarju; (koristen) namig, informacija, nasvet (npr. glede izida pri dirkah, na borzi ipd.)

    the straight tip dober, pravi nasvet (namig)
    to take the tip ubogati nasvet
    I missed my tip spodletelo mi je, ni se mi posrečilo, izjalovilo se mi je

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    dati napitnino
    pogovorno dati nasvet (namig, informacijo)
    sleng dati

    to tip the waiter (with) a shilling dati natakarju šiling napitnine
    tipping prohibited napitnina ni zaželena (je prepovedana)
    tip me a bob sleng daj mi šiling
    to tip s.o. the wink skrivaj komu namigniti
    to tip s.o.'s mitt(s) ameriško izdati tajnost kake osebe, koga v sramoto spraviti, blamirati
    to tip off pogovorno pravočasno posvariti, opozoriti
  • tir1 moški spol (-a …)

    1. železnica das Gleis (dovlačni Ausziehgleis, industrijski Industriegleis, izogibalni Ausweichgleis, odstavni Abstellgleis, ranžirni/premikalni Rangiergleis, razkladalni Entladegleis, skladiščni Ladegleis, stranski Nebengleis, s katerega odpelje vlak Abfahrtsgleis, uvozni Einfahrgleis, železniški Eisenbahngleis)
    mrtvi tir totes Geleise
    slepi tir Sackgleis, totes Gleis
    po širini: die Spur
    normalni tir Normalspur, Vollspur
    ozki tir Schmalspur
    široki tir Breitspur
    širina tira die Spurweite
    tiri množina Gleise množina, das Geleise, die Bahn
    luški tiri die Hafenbahn
    železniški tiri die Gleisanlage
    promet po tirih der Schienenverkehr
    postaviti na tire aufgleisen, eingleisen
    prehod preko tirov der Gleisüberweg
    slika tirov das Gleisbild
    figurativno po starem tiru im alten Geleise
    postaviti spet na pravi tir wieder ins rechte Gleis bringen

    2. tehnika die Gleitschiene, der Schienenweg, der Gleitträger; (linija) der Strang
    |
    figurativno biti iz tira durcheinander sein
    spraviti/spravljati s tira bestürzen, aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen, umwerfen
    vreči iz tira aus der Bahn werfen
  • tír track, ZDA trackage; line; rails pl

    železniški tír railway track
    enojni (dvojni) tír single (double) track
    industrijski tír factory (ali private) siding
    stranski tír siding
    vlak je skočil s tíra the train was derailed
    spraviti koga iz tíra (figurativno) to put someone off his stride
    vreči iz tíra to throw someone off the track
    vržen iz tíra (figurativno) thrown out of gear
    vedno hodi po istem tíru (figurativno) he always follows the same track
    skočiti s tíra to run off the rails, to be derailed
    spraviti kaj zopet v pravi tír to put something right again
    prišel je iz tíra (figurativno) he has gone off the rails
    prekoračenje tírov (prehod čez tire) je potnikom prepovedano! passengers must not cross the line!
  • tír (železniški) voie ženski spol ; (tirnica) rail moški spol ; (voza) ornière ženski spol

    dvojni tir double voie
    izogibalni tir voie d'évitement
    nakladalni tir voie de chargement
    normalni tir voie normale
    ozki tir voie étroite
    premikalni tir voie de triage
    ranžirni tir voie de garage (ali de triage)
    stranski tir voie latérale (ali parallèle)
    široki tir voie (à écartement) large
    s tira skočiti dérailler, sortir des rails
    priti iz tira, iztiriti se (figurativno) faire une bévue (ali familiarno une boulette, un impair, une gaffe), (v besedah) faire des écarts de langage
    spraviti kaj zopet v pravi tir remettre quelque chose sur la bonne voie (ali dans son état normal), arranger quelque chose
    ostati na starem tiru rester dans l'ornière de la routine
  • tirare

    A) v. tr. (pres. tiro)

    1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
    tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
    tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
    tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
    tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
    tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
    tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
    tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
    tirare un metallo metal. vleči kovino
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
    tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
    tirare le reti povleči mreže
    tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

    2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
    tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
    tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
    tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

    3. vleči:
    i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
    tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
    tirare la carretta pren. garati
    tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
    tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
    una parola tira l'altra beseda da besedo

    4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
    tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
    tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
    tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
    tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
    tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
    tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
    tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
    tirare giù potegniti dol:
    tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
    tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
    tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
    tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
    tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
    tirare su potegniti gor, ven:
    tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
    tirare su un bambino vzgajati otroka
    tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
    tirare su col naso smrkati
    tirare su la cocaina njuhati kokain
    tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
    tirare a sorte žrebati
    tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

    5. vleči, vsrkavati, sesati:
    tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
    tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
    tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
    tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
    tirare il latte sesati (mleko)

    6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
    tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
    tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
    tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
    tirare una salsa kulin. zgostiti omako

    7. pog. dvigniti:
    tirare lo stipendio dvigniti plačo

    8.
    tirare a cera il pavimento povoščiti pod
    tirare a lucido pološčiti
    tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
    tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

    9. vreči, metati, zalučati:
    tirare un sasso vreči kamen
    tirare baci pošiljati poljubčke
    tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
    tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
    tirare i dadi kockati (se)
    tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

    10. ustreliti, streljati:
    tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
    tirare in porta ekst. šport streljati na gol

    11. potegniti, vleči, risati:
    tirare una linea potegniti črto
    tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

    12. tisk natisniti, tiskati

    B) v. intr.

    1. iti naprej:
    tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
    Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
    tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

    2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
    tirare a imbrogliare rad prevarati
    tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
    tirare a indovinare pog. ugibati

    3. vleči (barva); biti podoben:
    tirare da qcn. biti podoben komu
    un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

    4. kazati na; vleči:
    tira a piovere kaže na dež
    lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

    5. pihati:
    con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

    6. vleči (motor):
    la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

    7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

    8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
    il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

    9. obl. biti tesen:
    sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

    10. pren. varčevati:
    tirare sul prezzo barantati
    tirare sulle spese skopariti

    11. ustreliti, streljati:
    tirare col fucile streljati s puško
    tirare alla selvaggina streljati na divjad
    tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

    C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
    tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
    tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
    tirarsi su vstati, pren. pobrati se
  • tjulenj moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Robbe, -robbe (kolobarjasti Ringelrobbe, pasasti Bandrobbe, sedlasti Sattelrobbe; Rossov Ross-Robbe, Weddellov Weddell-Robbe)
    brkati tjulenj die Bartrobbe
    južni tjulenj die Südrobbe
    kapičasti tjulenj die Klappmütze
    kožuhasti tjulenj die Pelzrobbe
    navadni tjulenj der Seehund
    tjulenj rakar der Krabbenfresser
    stožčastoglavi tjulenj die Kegelrobbe
    trobčasti tjulenj die Rüsselrobbe
    uhati tjulenj die Ohrenrobbe
    pravi tjulenj družina: die Hundsrobbe
    lov na tjulenje die Robbenjagd
    lovec na tjulenje der Robbenfänger, Seehundsfänger
  • tkal|ec2 moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija družina: der Webervogel, vrste: der -weber (bivolji Büffelweber, črnoglavi Textorweber, goveji Viehweber grilčkov Girlitzweber, indijski Bajaweber, madagaskarski Madagaskarweber, purpurni Purpurweber, rdečekljuni Blutschnabelweber, rdečeprsi Rotbrustweber, zakrinkani Zwergmaskenweber)
    pravi tkalec Echter Weber
    vrabčji tkalec der Sperlingsweber
  • to this; that; it

    to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
    o tem about this
    v tem (medtem) (in the) meanwhile
    skozi to through this, on account of this, by it
    razen tega besides, moreover, as well
    kako to? how so?
    (pa) kaj za to? what of that?
    to je vse that's all
    to je možno that may be
    to so oni they are the ones, pogovorno that's them
    ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
    pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
    tega je 10 let ten years ago
    jaz sem za to I am for it, I agree to it
    ni mi do tega I don't care for it
    samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
    pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
    to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
    koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
    si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
    to se pravi that is to say
    iz tega sledi... hence it follows...
    vsi vedó to every one knows that
    poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too
  • to1 (tega, temu, to, pri tem, s tem)

    1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
    čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
    odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

    2.
    to je/to se pravi das heißt

    3.
    to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
    kako to, da …? wieso …?

    4. vezniško
    zaradi tega deswegen
    poleg tega dabei
    kljub temu trotzdem
    v tem ko/vtem ko indem
    s tem da indem
    |
    to je dovolj! das reicht!
    to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!
  • tocado dotaknjen, otipan; nagnit (sadje)

    tocado de una enfermedad okužen z boleznijo
    tocado de la curiosidad poln radovednosti
    tocado de viruelas kozav
    está tocado de la cabeza ni čisto pravi v glavi, manjka mu eno kolesce
    tocado m pokrivalo; ženska pričeska (frizura); koder (las)
  • tōgliere*

    A) v. tr. (pres. tōlgo)

    1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
    togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
    togliere un divieto odpraviti prepoved
    togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
    togliersi la fame nasititi se, odteščati se
    togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
    togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
    togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
    togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
    togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
    togliere qcn. dal mondo umoriti koga
    togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
    togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
    togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
    togliere via odstraniti, zbrisati
    togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

    2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
    togliere l'onore onečastiti
    togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
    togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
    togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
    togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
    togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
    togliersi la vita vzeti si življenje

    3. odšteti; odvzeti del

    4. rešiti, reševati:
    togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

    5. pog. kupiti, kupovati

    B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
    togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
    togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja