Franja

amener [amne] verbe transitif do-, privesti, pripeljati; dovažati, familier prinesti; figuré pripraviti (quelqu'un à quelque chose koga do česa), prepričati; povzročiti, izzvati, povod dati; uvesti, vpeljati (modo), napeljati (pogovor) (sur na); potegniti k sebi; spustiti, sneti (jadro)

s'amener (populaire) priti
amener la conversation sur un sujet napeljati pogovor na kak predmet
amener des ennuis privesti do nevšečnosti, povzročiti nevšečnosti
amener les voiles sneti, spustiti jadra
amener les couleurs spustiti, sneti zastavo
délivrer un mandat d'amener izdati poziv pred sodišče, tiralico
le pêcheur amène son filet ribič potegne k sebi mrežo
faire amener quelqu'un privesti koga
amener quelqu'un à son opinion koga pridobiti za svoje mnenje
amener à soi toute la couverture (figuré) vse ugodnosti zase pobrati
amène-toi ici! (populaire) privleci se sem! pridi sem!

ammezzare v. tr. (pres. ammēzzo)

1. razpoloviti, razpolavljati:
ammezzare la via a qcn. priti komu naproti (na pol poti)
ammezzare un fiasco di vino pletenko napolniti (ali izprazniti) do polovice

2. napraviti, povedati napol

amorcer [-se] verbe transitif začeti, zasnovati; nastaviti vabo; (pri)vabiti, navrtati (luknjo), napraviti (korake); électricité, automobilisme pripraviti vžig

s'amorcer začeti se, nastati; v tek priti, sprožiti se
amorcer l'atterrissage pripraviti pristanek (letala)
amorcer l'hameçon dati vabo na trnek
amorcer des négociations začeti pogajanja
amorcer une pompe pripraviti sesalko za delovanje

àmrēl -éla m, amréla ž gl. ambrel, ambrela: prodavati -e delati se nevednega, sprenevedati se, ne priti z barvo na dan

anche cong.

1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti

2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi

3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal

4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo

5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da

anfangen^*

1. (beginnen) začeti, začenjati (intransitiv se)

2. (zustande bringen) uspeti (wie hast du das angefangen kako ti je uspelo), (anstellen) narediti, početi, etwas geschickt/schlau anfangen spretno, prebrisano se česa lotiti; etwas anfangen können mit potrebovati, prav priti (X mi pride prav); nichts anfangen können mit : ich kann damit nichts anfangen ne vem, kaj naj bi s tem (počel)

angel [éindžəl] samostalnik
angel
pogovorno mecen; stari britanski kovanec

angel cake vrsta belega kolača
to entertain angels unawares premalo ceniti družbo koga
to join the angels priti v nebesa
speaking of angels one often sees their wings ne kliči vraga!
don't rush in where angels fear to tread ne vtikaj se v tuje zadeve

angustus 3, adv. -ē

1.
a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

2. pren.
a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.

anillo moški spol prstan, obroč

anillo de alianza, anillo de boda, anillo nupcial poročni prstan
anillo de sellar pečatni prstan
venir como anillo al dedo kot poklican priti; kot ulit pristajati
de anillo samo po naslovu (časten naslov)

anís moški spol janež; janeževec

llegar a los aníses k poobedku, t. j. prepozno priti
ahí está un grano de anís (ironično) zares, to je pa zelo važno

anlegen transitiv

1. (legen auf) položiti na, namestiti, (anlehnen) prisloniti, nasloniti, (anschließen) priključiti, einen Hund (anketten): prikleniti, einen Säugling: položiti k prsim, podojiti, eine Spannung: uvesti, einen Maßstab: uporabljati; den Sicherheitsgurt anlegen pripeti se, pripeti varnostni pas

2. Geld: naložiti, nalagati, investirati

3. ein Sparbuch: odpreti

4. Kleider: obleči

5. ein Gewehr: anlegen auf naperiti (puško) na, meriti (s puško) na; es anlegen auf meriti na, hoteti

6. mit Hand anlegen poprijeti za delo, pomagati

7. eine Siedlung, Straße: načrtovati, zasnovati, ein Verzeichnis: sestavljati, sestaviti, eine Sammlung: postaviti, začeti z zbiranjem, zastaviti

8. intransitiv Schiff: pristati, pristajati; sich anlegen Speisen: prijemati se

9. sich mit jemandem anlegen priti v spor z

anschneien: angeschneit kommen kar na lepem priti; er ist ... gekommen prineslo ga je

Ansinnen, das, (neprimerna) zahteva; jemandem ein Ansinnen stellen priti z zahtevo

anspringen^*

1. skočiti na, (überfallen) napasti (tudi figurativ)

2. Motor: vžgati, sprožiti se;

3. angesprungen kommen priskakljati, priti

anteveniō -īre -vēnī

1. koga prehiteti; z acc.: Metellum, exercitum Metelli S., cito agmine militem onustum T., antevenis tempus Cl.; redko z dat.: tempori huic hodie anteveni Pl.; abs.: anteveni aliquā Pl. prej priti, consul anteveniens extemplo proelium conseruit L.

2. pren.
a) prestreči (prestrezati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), obrezuspešiti; z dat.: alicui temperi (o pravem času) Pl.; z acc.: consilia et insidias eorum S.; v pass.: quod compluriens usu venit, omni tempore anteventum esse e re publica credimus Ca. ap. Non.
b) koga preseči (presegati), prekositi (prekašati), prehite(va)ti, nadkriliti (nadkriljevati); z dat.: filio meo, omnibus rebus Pl.; z acc.: plerosque, per virtutem nobilitatem S.; abs.: ubi (beneficia) multum antevenere, pro gratia odium redditur T. kadar so presegle (kadar presegajo) to mejo.

anyhow¹ [énihau] prislov
nekako; vsekakor, v vsakem primeru; kakorkoli; površno, slabo

to feel anyhow ne se dobro počutiti
he could not come anyhow nikakor ni mogel priti

apoderar pooblastiti

apoderarse polastiti se, (kupce) prevzeti
apoderarse de la palabra do besede priti

appointment [əpɔ́intmənt] samostalnik
imenovanje, določitev; dogovor, domenek; služba, službeno mesto
vojska, množina oprema
ameriško pohištvo; sestanek; plača

by appointment po dogovoru
to break an appointment ne priti na sestanek
to keep an appointment priti točno na sestanek
purveyor by appointment dvorni dobavitelj
to make an appointment domeniti se

apprōccio m (pl. -ci)

1. približevanje:
tentare un approccio poskusiti se približati, priti v stik, seznaniti se

2. pren. prvi stik, pristop:
l'approccio a un problema pristop k problemu

appui [apɥi] masculin podpora, opora; naslon; poudarek; pomoč

à l'appui de za podkrepitev, za dokaz
avec preuves à l'appui s podkrepilnimi dokazi
sans appui brez pomoči
à hauteur d'appui v prsni višini
pièce féminin à l'appui dokazna listina
point masculin d'appui oporišče
être l'appui de quelqu'un, servir d'appui à quelqu'un biti komu v oporo
prendre appui sur quelque chose nasloniti, opreti se na kaj
prendre sous son appui vzeti koga v svoje varstvo
prêter son appui à quelqu'un pomagati komu
venir à l'appui de quelqu'un komu pa pomoč priti, podpreti ga