Franja

razlíčen diferente; diverso; vario; divergente; distinto

biti različnega mnenja ser de otra opinión
na različne načine de diferentes maneras
popolnoma različen muy diferente, completamente distinto
na različnih krajih en diversos lugares
to je različno (= kakor se vzame) eso depende

razón ženski spol razum, pamet; prav(ica), upravičenost; vzrok, razlog; sporočilo, informacija; razmerje; pojasnilo, izraz, izražanje; red, metoda; tvrdka, firma

razón de cartapacio izmodrovan vzrok
razón natural zdrava pamet
razón de ser upravičenost obstoja
razón social tvrdka
¡razón de más! toliko bolj!
razón en la portería za nadaljnja pojasnila vprašati pri vratarju
a razón de cinco per ciento po 5%
el vehículo corre a razón de... vozilo razvija hitrost ...
con razón upravičeno, po pravici
con razón le sucede čisto prav mu je
con mucha razón s polno pravico, čisto prav(ilno)
de buena razón s polno pravico
en razón upravičeno
en razón a, en razón de kar se tiče, glede; zaradi
por razón zaradi
sin razón neupravičeno
le asiste la razón (on) ima prav
cargarse de razón, llenarse de razón (fig) vse temeljito premisliti
dar la razón a uno komu prav dati
dar razón prav dati; informacijo dati
dar razón de sí, dar razón de su persona dano naročilo točno izvršiti
entrar en razón uvideti, k pameti priti
hacer (ali meter) en razón k pameti spraviti
enviar (ali pasar, dar) una razón komu kaj sporočiti
es razón prav je, spodobi se
estar a razón (ali razones) pretresati kaj
hacer la razón a uno komu napiti
llevar la razón de su parte imeti pravico na svoji strani
pedir (una, la) razón informirati se, vprašati
perder la razón zblazneti, ob pamet priti
poner en razón pomiriti, k pameti spraviti
ponerse en (la) razón pristati na kaj, dati se prepričati
puesto en razón spametovan; pameten; upravičen, dobro utemeljen
privar de (la) razón ob pamet spraviti
la razón no quiere fuerza pravica velja več kot sila
reducirse a la razón uvideti
tener razón prav imeti; imeti vzrok
tener mucha razón popolnoma prav imeti
tomar la razón informirati se (de o)
razones pl vzroki; ugovori; razpravljanje
razones en pro y en contra razlogi za in proti
venirse a razones soglašati s kom
la carta contiene estas razones pismo vsebuje naslednje
en buenas razones v kratkih besedah, kratko in malo
ahorrarse de razones varčevati z besedami
adquirír razones informirati se
alcanzar de razones a uno koga k molku prisiliti s tehtnimi razlogi
atravesar razones, ponerse a razones (con) spustiti se v pričkanje (z)
envolver a uno en razones osupiti koga, zmesti, presenetiti

razvíti razvíjati to develop (tudi fotografija); (sposobnosti) to evolve; (odmotati) to unfold (papir paper); (zastavo, jadro) to unfurl, to hoist; to spread, to unroll; (misli) to set forth; (program) to put forward; (plin) to release; matematika, funkcijo to develop

popolnoma razvíti, razvíjati to bring to full development
razvíti, razvíjati svoje poglede na... (na predmet) to develop one's views on... (on a subject)
razvíti, razvíjati svoje načrte poslušalcem to develop one's plans for an audience
motor razvije 5 konjskih moči the engine develops 5 horsepower
razvíti, razvíjati se to develop, to make progress, to grow, to evolve (iz from), (nastati) to originate, to arise, to take rise (from)
razvíti, razvíjati trgovino to promote trade
razvíti, razvíjati si mišice to develop one's muscles
razvíti, razvíjati socialistične samoupravne odnose to promote socialist self-management relations

reclure* [rəklür] verbe transitif, vieilli zapreti

se reclure popolnoma se umakniti proč od sveta, v samoto

réduire* [redɥir] verbe transitif zmanjšati, znižati, reducirati, skrčiti; omejiti (à na); poenostaviti, dovesti ali privesti (à, en do, v); pretvoriti (en v); preračunati (mero, tudi commerce); podvreči, prisiliti, primorati; commerce konvertirati; mathématiques krajšati; odpustiti (osebje)

réduire (en petits morceaux, fragments) razkosati na kose, koščke, delce
se réduire zmanjšati se; poenostaviti se, spremeniti se (en quelque chose v kaj); ukuhati se; omejiti se (à na)
se réduire à rien razbliniti se v nič
réduire en acte, en effet spremeniti v dejstvo
réduire en cendres upepeliti
réduire un dessin, une photographie zmanjšati risbo, fotografijo
réduire au désespoir spraviti v obup
réduire les fractions au même dénominateur pretvoriti ulomke na isti imenovalec
réduire une fracture izravnati zlom
(vieilli) réduire un ennemi, un pays podvreči si sovražnika, deželo
réduire en esclavage, en servitude zasužnjiti
réduire des rebelles ukrotiti upornike
réduire le prix de quelque chose znižati čemu ceno
réduire un jus, une sauce zgostiti (z izparevanjem) sok, omako
réduire un minerai pour en tirer le métal odvzeti rudi kisik za pridobivanje kovin
réduire un texte skrčiti, skrajšati besedilo
réduire à rien, en poussière, en miettes popolnoma uničiti, zmleti v prah, zmrviti
être réduit à rien biti popolnoma brez sredstev
réduire quelqu'un au silence, à l'obéissance, à la raison, à la mendacité prisiliti koga k molku, k pokorščini, spraviti koga k pameti, na beraško palico

red-undō -āre -āvī -ātum (red in unda) „nazaj valovati“, od tod

1. razli(va)ti se čez kaj, stopiti (stopati) čez bregove, udariti (udarjati) čez bregove, preplaviti (preplavljati), poplaviti (poplavljati), (s)teči, liti, izli(va)ti se, (s)cediti se: mare numquam redundat Ci., Nilus campis redundat Lucr. poplavi polja, pituita redundat in corpore Ci., cibus necessitatem, ubi minime deceret, vomendi, et cibus non recens, ut accidere interim solet, redderetur, sed usque in posterum diem redundaret Q. izdatno (v izdatni meri) zadošča, sanguis in oculos redundat Plin. Od tod pt. pf. redundātus 3 pesn.
a) = redundans razlivajoč se, prekipevajoč: amne redundatis fossa madebat aquis O.; pa tudi tja in nazaj plivkajoč (pljuskajoč, valujoč, lijoč): boreae vis … redundat … flumine cogit aquas O.; od tod: omnis hic locus acervis corporum et civium sanguine redundavit Ci. kri se je cedila po tem kraju, ta kraj je bil preplavljen (prepojen, je obiloval) s krvjo, testis est Asia, quae magnis oppressa hostium copiis, eorum ipsorum sanguine redundavit Ci., illa crux, quae etiam nunc civis Romani sanguine redundat Ci., hesternā cenā redundantes Plin. iun. se prenapolnjeni (prenasičeni) od …

2. metaf.
a) obilno se izli(va)ti, privre(va)ti, (pri)teči kam, poplaviti (poplavljati) kaj, vsuti (usuti), usipati (usipavati), vsipati (vsipavati) se na kaj, zade(va)ti ali doleteti koga kaj (vselej le o kakem zlu ali nesreči): omnes in me meosque redundant ex fonte illo dolores Ci., nationes in provincias redundare poterant Ci., in me periculum redundavit, infamia ad amicos redundat Ci., ex tenui vectigali aliquid redundabit Ci. preostane, ex ea causa redundat Postumius Ci. izhaja popolnoma kriv; occ. (o govornikih in govoru) biti preobilen, obilovati, prekipevati: (sc. Stesichorus) redundat atque effunditur Q., Asiatici oratores parum pressi et nimis redundantes Ci., verba effervescentia et paulo nimium redundantia Ci.; pesn. z acc.: raucis talia faucibus redundat Stat. hitro govori (brboče, brbota, brbra).
b) (z abl.) obilovati s čim, imeti obilo česa, imeti (na voljo) (pre)obilico česa: luctu redundat victoria Ci., tuus deus non digito uno redundat Ci. nima niti prsta odveč, Hispanias armis non ita redundare T., Curiana defensio redundavit hilaritate Ci.; occ. biti (iz)obilen, biti v izobilju na voljo: ornatus orationis in aliquo redundat Ci., munitus iudicibus fuit, quorum hodie copia redundat Ci., nulla species neque praetermittatur neque redundet Ci. — Od tod adj. pt. pr. redundāns -antis prekipevajoč, obilen: Ambr., siquidem redundantia liquorum fiant corpora Cael., amputatio et decussio redundantioris nitoris Tert.; adv. redundanter

1. (pre)obilno, v (pre)polni meri: redundantius bibere Ambr. preobilno, čez mero.

2. s preobilno obširnostjo, preobširno, preobsežno, preobilno, predolgovezno: immodice et redundanter Plin. iun.

refondre* [rəfɔ̃drə] verbe transitif, technique pretopiti (un métal kovino); figuré (popolnoma) predelati, na novo napisati (un texte tekst); familier postaviti na glavo

manuel masculin scolaire entièrement refondu popolnoma predelan šolski učbenik

réfrigérer [-žere] verbe transitif ohladiti (un local lokal)

je suis complètement réfrigéré popolnoma sem premražen

re-frīgēscō -ere -frīxī (incoh. k frīgēre)

1. (zopet, znova, spet) ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, (s)hladiti (shlajevati) se, razhladiti se, omrzniti: Ca., Col., Lucr., Cels. idr., cor vulnere laesum corpore cum toto refrixit O., massa in fornacem coniecta concaluit, in aquam demissa refrixit Sen. ph.

2. klas. le metaf. ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, (s)hladiti (shlajevati) se, (o)mrzleti, (o)mrtveti, o(b)nemoči (obnemagati, onemagati), zasta(ja)ti, (o)slabeti, (o)pešati: res refrixerit Ter., amor non refrixit Plin. iun., refrigescit caritas multorum Eccl., illud crimen caluit re recenti; nunc in causa refrixit Ci., belli apparatus refrigescere Ci., sortes plane refrixerunt Ci. so se povsem umaknile iz rabe, so popolnoma pozabljene, Scaurus refrixerat Ci. ni se mogel nadejati, da bo izvoljen, o njem ni bilo več govora (kar zadeva izvolitev), cum Romae a iudiciis forum refrixerit Ci. ko v Rimu na Forumu ne bo več takega besnenja na sodiščih.

Opomba: Vulg. pf. tudi refrīguī: Aug.; refriguerit: Marc.

reliance [riláiəns] samostalnik
zaupanje, zanašanje na; opora, pomoč

self reliance samozaupanje, zaupanje vase
to have (to feel) reliance on (upon) zaupati v
I place full reliance upon him imam polno zaupanje vanj, popolnoma mu zaupam

remate moški spol konec, izid, zaključek, dovršitev; rob; konica, vrh; hišno čelo; ameriška španščina dražba

remate de cabeza (šp) sunek z glavo
remate de cuentas zaključni račun
de remate popolnoma; brezupno, neozdravljivo
loco de remate popolnoma nor
por (fin y) remate končno, na kraju
por remate de desgracia da bi bila nesreča popolna

remedio moški spol (od)pomoč; odstranitev napake, popravilo, izboljšanje; zdravilo

sin remedio izgubljen, brez rešitve (bolnik)
perdido sin remedio popolnoma izgubljen
no hay (más) remedio temu ni pomoči
no hay más remedio que ni drugega izhoda, kot da
poner remedio a odpomoči
no tener (ali haber) para un remedio (fig) biti reven kot cerkvena miš; biti popolnoma brez sredstev
no tiene remedio je neobhodno potrebno; temu se ne da izogniti
¿qué remedio (queda)? kaj naj bi (še) naredili!
lo hecho no tiene remedio kar je narejeno, je narejeno

rénover [renɔve] verbe transitif obnoviti, renovirati, prenoviti, modernizirati

café masculin entièrement rénové popolnoma prenovljena kavarna
rénover des tentures obnoviti tapete

reserve¹ [rizə́:v] samostalnik
rezerva, zaloga, prihranek (of česa)
presežek
množina rezerve
vojska rezerva
šport namestnik, rezervni igralec, zamenjava, rezerva; rezervat, rezervirano področje (for za)
zadržanost, (skrajna) zaprtost, molčečnost; opreznost, prekanjenost, rezerviranost, rezerva

in reserve v rezervi, na zalogi, v pripravljenosti
with all proper reserves z vsemi pridržki, brez odobravanja, brez podpore, brez strinjanja
without reserve popolnoma, povsem
reserve fund rezervni sklad ali fond
reserve officer rezervni častnik
reserve part (piece, unit) tehnično rezervni del
reserve price ekonomija najmanjša ponudba, izklicna cena (na dražbi)
reserve ration vojska železna rezerva, obrok (hrane)
hidden reserves skrite rezerve
to exercise (to observe) reserve rezervirano se zadržati
to publish with all reserve objaviti z vso rezervo
to serve in the reserve služiti v rezervni vojski

réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
avec réserve oprezno
de réserve rezervni, v rezervi
sans réserve popopolnoma
sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
officier masculin de réserve rezervni častnik
réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
réserve indienne indijanski rezervat
réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran

résno prislov in earnest; seriously

zelo, smrtno résno in sad earnest
(jaz to) résno mislim I really do think so
tega ne misliš résno? you can't be in earnest?
misliš résno? are you really in earnest (ali in real earnest)?
čisto résno (brez šale) in sober earnest
mislim popolnoma résno I am quite serious
misliš (to) résno? are you serious?
résno govorim I am speaking in earnest
résno se držati (zadrževati smeh) to keep a straight face
résno se lotiti dela to really get down to work
premalo résno kaj vzeti to take matters not too seriously

restriction [rɛstriksjɔ̃] féminin utesnitev, omejitev; (namerno) zamolčanje; pluriel racioniranje (živil ipd.)

avec la restriction que ... z omejitvijo, da ...
sans restriction neomejeno; brezpogojno; popolnoma
restriction aux exportations, aux importations omejitev, zmanjšanje izvoza, uvoza
restriction de la production, des naissances zmanjšanje proizvodnje, rojstev
restriction de la liberté omejitev svobode
être soumis à des restrictions biti podvržen omejitvam
fairé des restrictions izraziti dvome, kritizirati
le marché noir est né des restrictions črna borza je nastala zaradi omejitve, racioniranja živil
pendant les restrictions v času, v dobi omejitev, racioniranja

rétamé, e [retame] adjectif na novo pocinjen; populaire pijan, nadelan; zelo utrujen; razbit

la collision a été si violente que la voiture est complètement rétamée trčenje je bilo tako silovito, da je avto popolnoma razbit, uničen

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.