Franja

ἐπικουρία, ἡ, ion. -ίη pomoč, podpora; pl. pomožne čete.

ἐπί-κουρος, ὁ [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- "teči, leteti"; -κουρος iz κορσος, lat. curro iz curso, cursus, nem. Roß (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, θανάτων maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, ἐπίκουρον καλέω na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, νῆες pomožne ladje.

ἐπι-λαμβάνω (gl. λαμβάνω) 1. act. in pass. a) zraven privzamem, vzamem še razen tega; pos. obsegam, oklepam, segam do ὁπόσους ἐπελάμβανε τὸ κέρας; b) primem; pren. (o bolezni, nesreči itd.) napadem, zgrabim, iznenadim χειμὼν τὴν φυλακήν, νὺξ ἔργον ustavi, prekine, ἔριν; c) zadržujem, oviram, τινά τινος koga pri čem; d) zadenem na kaj, doživim ἔτη. 2. med. a) držim se česa, zgrabim, primem, vzamem τινός in τινά NT, λόγον ujamem v besedi NT, segam po čem ζωῆς NT, προφάσιος izgovarjam se; b) sovražno: napadem τινός; tudi pren. napadem z besedami, grajam, oštevam τινός; c) ugovarjam, izpodbijam τινός; d) λογισμῷ razumem, umevam; e) poganjam se za koga, prihajam mu na pomoč ἀγγέλων NT; f) zadenem na kaj, dobim, dosežem ἐρημίας, προστάτεω.

ἐπί-ρροθος 2 ep. poet. 1. ki hiti na pomoč; subst. pomočnik, pomočnica. 2. zmerjajoč, sramoteč; κακά hude psovke.

ἐπι-τρέχω [gl. τρέχω, fut. ἐπιδραμοῦμαι, aor. ἐπέδραμον, pf. ἐπιδεδράμηκα, ep. aor. act. pt. ἐπιθρέξας, pf. ἐπιδέδρομα] 1. pritečem komu (na pomoč), priletim, napadem τινί, naskakujem, plenim, obhajam, stikam povsodi po čem ἐπὶ τὰ ἔξω, χώρην, κώμας. 2. a) tečem za kom, drdram ἅρματα ἵπποις; b) stremim za čim, ἐπιδραμών hitro, hlastno, željno. 3. dotaknem se česa, zadevam ob kaj, oprasnem, oplazim ἔγχος. 4. tečem črez kaj, razlivam se, razprostiram se, širim se ἔρεβος, αἴγλη, ἀχλύς.

ἐπιχορηγία, ἡ dajanje, podpora, pomoč NT.

ἐπ-ωφελέω pomagam, podpiram, prinašam pomoč τινά, τινί, z inf. zaslužim, da.

ἐπωφέλημα, ατος, τό poet. pomoč, podpora, dodatek, βορᾶς σμικρὸν ἐπωφέλημα zaloga živeža, ki mi je mogla le malo pomagati.

εὐ-πατρίδης, ου, ὁ (πάτρα) εὔ-πατρις, ιδος, ὁ, ἡ plemenitega rodu, plemenit, odličen, ugleden, plemenitaš, boljar; ἐλπίδες nada na (pomoč) plemenitega brata.

θεοκλυτέω poet. kličem bogove na pomoč, ponižno prosim, pohlevno zaprosim, ταῦτα tako.

ἱκεσία, ἡ (ἱκέτης) poet., prošnja za varstvo (pomoč, zaščito), ἱκετείας ποιοῦμαι (ponižno) prosim pomoči, kličem na pomoč.

κοινό-τοκος 2 (τίκτω) poet. istega rodu, bratovski, ἐκ φίλων ἔτι κοινοτόκων εὐπατριδᾶν τ' ἀρωγαί pomoč od istorodnega plemenitega prijatelja (drugi berejo: ἐλπίδων ἔτι itd.: opora upanja na bratovo plemenito pomoč).

μαίευσις, εως, ἡ pomoč pri porodu, porod.

μερίς, ίδος, ἡ (μέρος) 1. del, kos, delež NT. 2. a) oddelek, vrsta; b) stranka. 3. pomoč εἴς τι.

μῆχος, ους, τό [Et. slov. moči, mogel, la, lo, po-magati, nem. Macht] ep. poet. sredstvo, pripomoček, pomoč, κακοῦ proti zlu.

ὄνειαρ, ατος, τό (ὀνίνημι) ep. vse, kar koristi ali pomaga: 1. pomoč, korist, zaščita, bramba, zaslomba. 2. jed, hrana, krepilo, (o)krepčalo, poživek. 3. dragocenosti, blago, zaklad Il. 24, 367.

ὄνησις, εως, ἡ (ὀνίνημι) korist, podpora, pomoč, sreča, blagoslov.

ὀνίνημι [inf. ὀνινάναι, za impf. se rabi ὠφέλουν, fut. ὀνήσω, aor. ὤνησα, ep. ὄνησα; med. ὀνίναμαι, impf. ὠνινάμην, fut. ὀνήσομαι, aor. ὠνήμην, ὤνησο itd., ep. poet. ὀνήμην, opt. ὀναίμην, 3 pl. ὀνοίατο, imper. ὄνησο, inf. ὄνασθαι, pt. ὀνήμενος, aor. pass. ὠνήθην, inf. ὀνηθῆναι] 1. act. koristim, pomagam, podpiram, pospešujem, razveseljujem, storim kaj komu na ljubo τινά τι, s pt., inf., τινί s čim. 2. med. pass. imam korist (dobiček, užitek, pomoč), dobro mi je, radujem se, uživam τινός in τί; ὀνήσεσθε ἀκούοντες koristilo vam bode, ako poslušate, ὄναιο Bog te blagoslovi, bodi srečen, μὴ ὀναίμην proklet naj bom; pt. ὀνήμενος srečen, blagoslovljen.

ὀφθαλμός, ὁ [Et. iz ὀπσ-θαλμος; ὀπς iz oqw(e)s, oko, gl. ὄσσε; – θαλμός gl. θάλαμος] 1. oko, obraz, ἐν ὀφθαλμοῖς ἔχω imam pred očmi, ne izpustim izpred oči (= ὀφθαλμὸν ἔχω εἴς τινα); ἐς ὀφθαλμοὺς λέγω povem v obraz. 2. pren. a) oko, ljubimec; b) βασιλέως tajni svetovalci perzijskega kralja; c) tolažba, dika, pomoč.

Παιᾱ́ν, ᾶνος, ion. poet. Παιήων in Παιών, ῶνος, ὁ 1. a) ep. poet. zdravnik bogov, njegov sin Παιονίδης, ου, ὁ; b) Apolonov priimek; c) zdravnik, pomočnik, rešitelj. 2. a) prošnja, pesem za pomoč (v stiski); b) bojna pesem; c) zmagoslavna pesem. 3. pajan, slovesna pesem na čast kakemu bogu, posebno Apolonu; slavospev, zahvalna pesem (po srečno prestani nevarnosti).