Franja

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφ-ῐάχω ep. [pt. pf. ἀμφιαχυῖα] kričim, tarnam okoli njega.

ἀμφ-ιζάνω ep. sedim okoli česa, trdno se držim česa, obsedim, obvisim krog in krog.

ἀμφι-θέω ep. obletavam, obkrožujem, tekam okoli koga τινά.

ἀμφι-μέλας 3 ep. okoli in okoli črn, mrkel, s temo obdan, omračen φρένες.

ἀμφι-νέμομαι med. ep. stanujem okoli po, v, na τί.

ἀμφι-πέλομαι dep. ep. obdajam koga, donim okoli koga τινί.

ἀμφι-περι-στέφομαι pass. ep. ovijam se okoli česa, krasim τινί.

ἀμφι-ποτάομαι d. m. ep. obletavam, frfotam okoli česa τί.

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀμφι-τίθημι ep. 1. devljem, polagam, postavljam na, okoli česa, ogrinjam. 2. med. oblečem si, opašem si ξίφος.

ἀμφι-χέω ep. [aor. act. ἀμφέχευα, med. ἀμφέχῠτο, pass. ἀμφεχῠ́θην] 1. act. razlivam, oblivam, razprostiram. 2. pass. in med. razlivam se, razprostiram se okoli česa, obdajam, oklepam; ὀμφή doni, razlega se okoli česa; ὕπνος se poloti; πατέρα objamem.

ἀνα-πτύσσω 1. razvijam, razprostiram, odpiram (knjigo). 2. τὴν φάλαγγα zasučem, ojačim falango v zavoju (del bojnega ospredja se zavije [na obeh krilih] nazaj in se postavi za ostalim ospredjem tako, da postane čelo močnejše); τὸ κέρας zasučem bojno vrsto okoli krila (napravim zavoj na krilu). 3. εἰς φῶς raz-, odkrivam.

ἁπάντη (-ῃ) adv. ep. 1. povsod, κύκλῳ okoli in okoli. 2. na vse strani.

δια-πέμπω 1. odpošljem, dopošljem kam, pošljem na okoli v razne kraje, razpošljem. 2. med. pošiljam kaj komu od sebe τί τινι.

δια-πρεσβεύομαι med. pošiljam poslance okoli.

ἐκ-περιέρχομαι med. hodim okoli česa, obidem, objadram iz kakega kraja, ležim okrog česa.

ἰάλλω [Et. iz ἰ-αλ-jω, nem. eilen (stvn. illan) – Obl. aor. ἴηλα] ep. (od)pošiljam, mečem, ustrelim, χεῖρας ἐπί τι iztegujem roke, segam po, ἐπί τινι zgrabim z roko koga, δεσμὸν περί τινι nadevam okove okoli česa; ἀτιμίῃσίν τινα zasramujem, sramotim, žalim koga (gl. ἐπιάλλω).

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.

κάμπτω [Et. lat. campus (prv. pomen upognjen svet, nižava). – Obl. fut. κάμψω, aor. ἔκαμψα, pass. aor. ἐκάμφθην, pf. κέκαμμαι]. I. act. in pass. 1. trans. a) upognem, pripognem, sklonim, κῶλα, γόνυ upognem kolena, sklonim se, usedem se, odpočijem se; zavijem; b) pren. uklonim, ponižam koga, omehčam, pregovorim. 2. intr. a) sklonim se, pripognem se, usedem se, počivam; b) okrenem se, zavijem se ἵππος, peljem se, veslam, jadram, τί, κόλπον okoli česa, πάλιν εἰς ὄρος vrnem se na goro; c) τὸν βίον dokončam tek življenja = umrem. II. med. udam se, uklonim se, upognem (svoje ude), ἐγγὺς τῶν ἐμῶν κάμπτει φρενῶν približuješ se mojemu mišljenju.