Franja

fly-bitten [fláibitn] pridevnik
od muh opikan

fœtus [fetüs] masculin zarodek, embrio, zaplodek, človeški plod od 3. meseca naprej

foliātilis -e (folium) listnat, od listov: umbra Ven.

foliātus 3 (folium)

1. listnat: caulis Plin., arbores Ap., rami Pall.

2. iz listja narejen, od listja, le kot subst. foliātum -ī, n (sc. unguentum) nardna dišava, tj. iz nardnih listov in raznih drugih dišečih reči pripravljeno dragoceno olje ali mazilo (= nardinum): Plin., Iuv., Mart., si foliata sitis Mart. če te skomina po nardni dišavi.

follow-wind [fɔ́louwind] samostalnik
veter od zadaj

footworn [fútwɔ:n] pridevnik
od hoje utrujen; izhojen, obrabljen (stopnica)

forfait [fɔrfɛ] masculin

1. hudodelstvo, hud zločin; sramotno dejanje

2. akord, akordna mezda, pavšal

3. odstopnina, globa, ki jo mora plačati lastnik konja, če odstopi od tekme

un audacieux forfait drzen zločin
travail masculin à forfait akordno delo
prix masculin à forfait pavšalna cena
acheter à forfait počez, povprek kupiti
déclarer forfait (sport) (pri)javiti odstop; odstopiti od tekmovanja; familier odreči se čemu
travailler à forfait delati na akord

forīn-secus, adv. (foris -is in secus)

1. od zunaj, zunaj (naspr. intrinsecus): Col., Pall., Amm., Sid.

2. ven: aliquem f. abicere Ap.

forīs² adv. abl. subst. *forae -ārum, f dveri, vrata (sorod. s foris -is, f, gl. foris in prim. forās)

I. abl. „od vrat sem“ (gr. θύραθεν), od tod = od zunaj, iz tujine: Pl., Vop., hi consilium peterent foris potius quam domo Ci., non quaeram exemplum foris Ci., assumi f. Ci., inermes telum f. flagitabant N., f. venire Lucr., petita verba foris H.; a foris Plin. odzunaj. —

II. loc. „pred vrati“ (gr. θύρασι) =

1. zunaj: aliquid quaerere f. Pl., Ci., domi ille relictus intus, exspectatus foris Ci., cum et intra vallum et foris caederentur N., utrum foris habeat exemplum an intus Sen. ph. ali je pralik (pravzor) zunaj njega samega ali v njem samem.

2. occ.
a) zunaj = zunaj hiše, ne doma: animus f. est. (naspr. domi est) Pl., f. sunt Ter. pri drugih, f. sapere Ter. drugim pametno svetovati (sebi pa ne), f. cenare Pl., Ci. ep., Petr., Mart., f. cenitare Ci. ep., f. valde plauditur Ci. pri ljudeh, f. esse Gabinium Ci. v rokah (pesteh) ljudi = zadolžen, foris victores, domi trucidamur Sen. rh.
b) zunaj zbornice, zunaj senata: Ci. ep.
c) zunaj mesta, zunaj Rima, zunaj države, v tujini, v inozemstvu: parvi sunt f. arma, nisi est consilium domi Ci., quibus incolumibus et domi dignitas et f. auctoritas retineretur Ci., fuit enim ille vir … cum f. clarus, tum domi admirandus Ci., domi forisque omnia curare S., bellum f … , seditio domi L., f. bellum gerere Iust.

3. = forās, ven, navzven: mortuum foris ferre, f. emittere saturitatem Plin., f. ponere Iuv.

fornācālis -e (fornāx) ki sodi k peči, od peči, péčen: Fornācālis dea O. Fornakális, pečna boginja, boginja krušne peči = Fornāx (gl. fornāx); od tod subst. Fornācālia -ium, n fornakalije, praznik boginje peči, ki ga je ustanovil Numa in so ga obhajali, kadar so iz novega žita pekli prvi kruh; praznik je bil premakljiv, napovedoval pa ga je curio maximus, najvišji predstojnik kurij: Varr., O., Plin., Lact., Fest., P. F.

fornācārius 3 (fornāx) ki sodi k peči, od peči, péčen: servus Ulp. (Dig.) kurjač in snažilec peči.

forte¹ [fɔ:t] samostalnik
dobra stran, sončna točka; del sablje od ročaja do sredine rezila; posebna sposobnost, odlika

frank³ [fræŋk] samostalnik
podpis osebe, ki sme pošiljati nefrankirana pisma; pismo ali ovojnica od take osebe

fránkinja ž sorta loze i vino od njenog grožđa: modra frankinja

Fremdarbeiter, der, zdomec; delavec od drugod

fremebundus (fremibundus) 3 (fremere) šumeč, bobneč, bučen, hrupen: Sil., Amm., tanta moles labitur fremibunda ex alto Acc. ap. Ci.; sopeč, od jeze pihajoč: Polyphemus fremebundus obambulat Aetnen O.

frenétičen -čna -o (gr. phren) frenetičan, mahnit, pomaman, lud od oduševljenja

freudestrahlend žareč od veselja

freudetrunken pijan od radosti

frīgēscō -ere (frīxī: L. Andr. fr., frīguī: Hier., Aug.) (—) (incoh. glag. frīgēre) ohladiti se, shladiti se, otrpniti, otrdeti od mraza (= okrepeneti), premreti, odreveneti: oleum … infundito in catinum, uti frigescat Ca., frigescit terra Lucr., eo melior quaeque (aqua) est, quo celerius et calefit et frigescit Cels., frigescens vulnus Cu., pallore frigescit sanguis Q. preide v mrzlo bledost, ubi frigescere pedes manusque intellegit T., senectute frigescente non poterat calefieri Hier. ker (ko) ga je od starosti mraz tresel; pren.: vide sis, ne maiorum tibi forte limina frigescant Pers. da v hišah imenitnikov ne naletiš … na hladen sprejem, Ulixi cor frixit prae pavore L. Andr. fr., frigescit affectus Q., non patiamur frigescere hoc opus Q.