Franja

Zadetki iskanja

  • znán known; noted (po for); well-known

    splošno znán notorious (po, zaradi for)
    po vsem svetu znán well-known all over the world
    znán pod imenom... known as...
    znán obraz familiar face
    znána substanca kemija (the) known
    znána veličina matematika (the) known quantity
    drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
    kolikor je znáno as far as is known
    kolikor mi je znáno as far as I know
    znáno mi je, da... I know that...
    znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
    on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
    on mi je znán he is known to me
    biti znán s kom to be acquainted with someone
    si znán z njim? are you acquainted with him?
    nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth
  • zréti (zrèm) perf. knjiž. guardare, fissare; considerare, osservare:
    okno zre na dvorišče la finestra guarda, dà sul cortile
    kritično zreti na svoje delo considerare con occhio critico la propria opera
    potrtost je zrla z njenega obraza dal suo volto traspariva lo scoraggiamento
    zreti smrti v obraz guardare in faccia la morte, essere in pericolo mortale
    smelo zreti v prihodnost guardare con occhio intrepido al futuro
  • žalob|en [ô] (-na, -no) trübe; pogled: umflort
    žaloben obraz die Leichenbittermiene, Trauermiene
  • žaréti to beam; to glow; to emit rays; to radiate; to be glowing hot (ali red-hot, white-hot)

    žaréti od veselja to beam with joy
    obraz mu žari od sreče his face is radiant with happiness
  • ženskin pridevnik
    (o ženski) ▸ női
    ženskin obraz ▸ női arc
    V ženskine oči so privrele solze.kontrastivno zanimivo Könnyek gyűltek a nő szemébe.
    Zaskrbljeno je pogledoval naokoli, vendar se je vljudno odzval ženskinemu vabilu, naj sede.kontrastivno zanimivo Gondterhelten nézett körbe, de udvariasan elfogadta a nő invitálását, hogy foglaljon helyet.
  • ἀνα-βλέπω 1. povzdigujem oči, oziram se gori, gledam v obraz, po-, zagledam (πρός τινα, τινί). 2. odprem zopet oči; izpregledam, zadobim zopet vid.
  • ἄντα (gl. ἀντί) ep. 1. adv. nasproti, v obraz, naravnost; μάχεσθαι mož z možem, iz oči v oči; στῆ δ' ἄντα σχομένη ustavila se je pred njim; θεοῖσι γὰρ ἄντα ἐῴκει bil je popolnoma bogovom podoben; ἄντα τιτύσκομαι merim naravnost pred seboj. 2. praep. z gen. pred, proti; ἄντα σέθεν pred teboj, v tvoji navzočnosti.
  • ἄντην (ἄντα) adv. 1. nasproti, proti, spredaj (zadet). 2. v obličje, v obraz, očito, jasno, ὁμοιωθήμεναι ἄντην popolnoma enak biti, τινὶ εἴκελος, ἐναλίγκιος popolnoma podoben, sličen.
  • ἀντι-κρῡ́, ἄντι-κρυς [Et. ἀντί, ἄντα, -κρ-υ skrčeno iz debla κέρας, κάρα] 1. ravno nasproti, naravnost, v obraz, spredaj, naravnost skozi z gen. 2. naravnost, brez ovinkov, vsekako, do cela, zares; ἡ ἀντικρὺ ἐλευθερία prava, resnična prostost.
  • ἀντι-λάμπω sijem, svetim v obraz, jemljem pogled (vid).
  • ἀρρενωπία, ἡ možatost, moški obraz (podoba).
  • γελᾰ́ω [Et. kor. g'el. – Obl. ep. γελόω in γελοιάω; fut. γελάσομαι, aor. ἐγέλασα, pass. pf. γεγέλασμαι, aor. ἐγελάσθην, fut. γελασθήσομαι; ep. pt. γελόωντες, γελώοντες, γελοιώντες, impf. γελώων, aor. ἐγέλασσα]. 1. intr. a) svetim se, žarim se, bliščim se χθών; žari mi obraz od veselja (ἐπί) τινι; b) smejem se, smehljam se, vesel sem, radujem se; aor. zasmejal sem se, moral sem se smejati. 2. trans. smejem se komu, rogam se, zasmehujem koga τί, τινά.
  • γναθμός, ὁ γνάθος, ἡ (γένυς) ep. poet. 1. čeljust, lice, obraz. 2. meton. ugriz, grizenje. 3. ostrina.
  • εἶδος, ους, τό (εἶδον) 1. gledanje NT, pogled. 2. zunanja oblika, lik, (lepa) postava, stas, lice, obraz; podoba, lepota; acc. εἶδος po postavi, τὰ τῶν ζώντων εἴδη živi vzorci. 3. predstava, vzor, ideja, misel, pojem. 4. a) kakovost, vrsta, svojstvo, bistvo; b) način življenja ali delanja, ἐπὶ τοῦτο τὸ εἶδος τρέπομαι krenem po tej poti, tako uravnam (delam); oblika države, ustava.
  • εἰσάντα adv. ep. nasproti, od obličja do obličja, naravnost v oči, v obraz βλέπω, εἰσάντην poet. na pot.
  • ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.
  • ἐν-τρῑ́βω vmanem, mažem, lepotičim (lice s čim), κόνδυλον udarim koga v obraz.
  • ἐνωπαδίως adv. ep. v obraz, v oči.
  • ἐνώπια, τά ep. obraz, pročelje, prednje stene hiše.