Franja

abisso m brezno, prepad (tudi pren.):
gli abissi del mare morska brezna
un abisso di pene brezno bolečin, neskončne bolečine
tra le tue e le mie idee c'è un abisso med tvojimi in mojimi pogledi je prepad, najini pogledi so popolnoma različni
essere sull'orlo dell'abisso biti na robu prepada

abstimmen

1. (seine Stimme abgeben) glasovati (über o)

2. Physik Instrumente u.Ä.: uglaševati, uglasiti (auf z), das Radio: naravnati; (in Einklang bringen) Meinungen, Farben: usklajevati, uskladiti (auf z, aufeinander med seboj)

abstraktni ekspresionist stalna zveza
umetnost (predstavnik umetnostne smeri) ▸ absztrakt expresszionista
Tudi kubistično raziskovanje oblik in odnosov med slikano površino in prilepljenim elementom je bilo drugotnega pomena v kolažih umetnikov, ki jih uvrščamo v široko polje oznake abstraktnih ekspresionistov. ▸ A kubista formakutatás, valamint a festett felület és a ragasztott elem közötti kapcsolat másodlagos volt az absztrakt expresszionisták tágan értelmezett címkéje alá tartozó művészek kollázsaiban is.

Abweichung, die, odstopanje (von od), deviacija; Abweichung von razlika med ... in; odmik, odklon, odmikanje, bei Messungen: napaka

accrochage [akrɔšaž] masculin obešenje (na kavelj); automobilisme trčenje; (boks) oklenitev; militaire kratek spopad, praska; familier prepir

accrochage des toiles dans un musée obešenje slik v muzeju
accrochage entre deux patrouilles spopad, praska med dvema patruljama
accrochage entre une voiture et un cycliste trčenje med avtom in kolesarjem
il a eu un accrochage avec sa sœur spričkal se je s sestro

accroître* [akrwatrə] verbe transitif povečati, povišati, razširiti

s'accroître postati večji, povečati se, pomnožiti se
accroître ses biens, la production povečati svoje premoženje, proizvodnjo
la tension s'accroît entre les deux pays napetost med državama narašča
le danger d'inflation s'est accru inflacijska nevarnost se je povečala

Achtziger, der, (-s, -) osemdesetletnik; in den Achtzigern, Mitte der Achtziger med osemdeset in devetdeset; in den Achtzigern v osemdesetih letih

adamov kostim frazem
(o goloti) ▸ ádámkosztüm
Na koledarju je v vseh teh letih v adamovem kostimu sodelovalo preko 200 športnikov. ▸ A naptárban ezekben az években végig több mint kétszáz sportoló szerepelt ádámkosztümben.
Pred kratkim je namreč razburil očividce, med njimi samega šefa karabinjerjev, saj so ga zalotili v adamovem kostimu na anconski plaži. ▸ Nemrég ugyanis felháborította a szemtanúkat – köztük magát a karabinierik parancsnokát is –, mivel ádámkosztümben kapták rajta az anconai strandon.
Sopomenke: Adamov kostim, adamov kostum, Adamov kostum

aera¹ -ae, f (gr. αἶρα) omotna ljuljka, poseb. plevel med ječmenom: Plin.

āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)

1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).

2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.

3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.

aethēr -eris, m (gr. αἰϑήρ)

1. zgornje, čistejše ozračje, eter (naspr. aër): ultimus et a domiciliis nostris altissimus omnia cingens et coërcens caeli complexus, qui idem aether vocantur Ci., ab aethere lucidissimo aër in terram usque diffusus est Sen. ph.; za stoike je eter vir plodeče toplote, prvotnega ognja: (aërem) complectitur immensum aether, qui constat ex altissimis ignibus Ci., od tod: ex terra aqua, ex aqua aër, ex aëre aether (= ogenj) Ci., inde mare, inde aër, inde aether ignifer ipse Lucr.

2. pesn. nebo: hoc, quod memoro, nostri caelum, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., famā super aethera notus V., rex aetheris... Iuppiter V., Iuppiter aethere summo despiciens V., ne forte sacer (kot bivališče bogov) tot ab ignibus aether conciperet flammas O., stellae sub aethere fixae O.; met.
a) bogovi: oneravit aethera votis V., quos evexit ad aethera virtus V., aliquem in aethera ponere O. v nebo = med bogove.
b) nebeške reči: recludam aethera O.
c) kako božanstvo obsevajoči svit: aethere plena corusco Pallas Val. Fl.

3. pesn. sinekdoha = aër, zrak: clamor ad caelum volvendus per aethera vagit Enn. ap. Varr., verberare aethera pennis V., ferar pennā per liquidum aethera H., apes trans aethera vectae V., veniens ab aethere telum V., concussus mugitibus aether V., patuit mihi pervius aether O.; occ. zrak v nasprotju s podzemljem = zgornji svet, zemlja, jasnina: tanges aethera O., vellent (mortui) aethere in alto pauperiem pati H.

4. pooseb. Aether -eris, m bog neba, Eter, mož matere Zemlje, Kajlov (Caelus) oče, kot oplajajoči bog pogosto istoveten z Jupitrom: Ci., Lucr., O., pater omnipotens Aether descendit V.; po drugih Jupitrov oče, Solov (Sol) ded: Arn.

Opomba: Gen. sg. (redko) aetheros: Stat.; acc. sg. nav. aethera, acc. aetherem (poleg aërem) šele pri Tert. in Serv.; pl. aethera pri poznih piscih.

aetherius 3 (αἰϑέριος)

1. k zgornjemu ozračju spadajoč, podneben, etrski: Lucr., natura CI., sol, sidera, haustus V.

2. pesn.
a) nebeški: domus H., aurae, astra, plaga, semen V., sedes, arces O., equi O. sončnega boga, aqua O. dež, deževnica, ignes = sidera: Lucr., tudi = nebeško, sveto navdušenje: O.; umbrae Cat., pax Val. Fl. med bogovi, pater Mart., Stat.
b) v nebo kipeč: Olympus V., Mart., vertex Tib.
c) zračen: nimbi V., nubes Lucr., O., iter O. skozi zrak, po zraku.
č) k zgornjemu svetu spadajoč, zemeljski: vesci aurā aetheriā V. dihati, živeti, aetheriā frui luce Sil.

Opomba: Komp. aetherior (etherior): Iul. Val.

Aethūsa -ae, f (Αἴϑουσα) Ajtuza,

1. hči Neptuna in Alkione, Apolonova ljubica: Arn. (s pl. Aethusae = ženske, kakršna je bila Ajtuza).

2. otok med Malto in Afriko, sicer tudi Aegūsa Ajguza: Plin.

Āfer, Āfra, Āfrum afriški, punski: pedites L., armentarius V., venator Lucan., sorores (= Hesperides) Iuv., aequora O. med Afriko in Sicilijo, litus O., cochlea H. neka ostriga, murex H., O. afriški škrlatnik, Afra avis H. numidijska pegatka, isto tudi Afrae volucres Petr.; Afra Nomas (= Numidia) Mart. Subst. Āfer, Āfrī, m Punec: dirus Afer (= Hannibal) H., civis noster in quantum Afer Aug.; pl. Āfrī -ōrum, m Afri, Afričani, Punci: Ci., S. idr., discincti V. (ker so bili mehkužni), existimans se Afros (= svečenike Jupitra Hamona v libijski puščavi) facilius corrupturum N.; met.: nos... sitientes ibimus Afros V: = v deželo... Afrov, v Afriko. — Kot cognomen, npr. Domitius Afer Domicij Afer: Q., T.

affogare

A) v. tr. (pres. affōgo) utopiti, utapljati, zadušiti (tudi pren.):
affogare una delusione nel vino utapljati razočaranje v vinu
affogare una ragazza pren. slabo omožiti dekle

B) v. intr. utoniti, utopiti se, zadušiti se:
affogò nel fiume utonil je v reki
affoga nel cappello klobuk mu kar pleše na glavi
affogare in un bicchiere d'acqua pren. utopiti se v kozarcu vode, zmesti se pred najmanjšo težavo
bere o affogare pren. izbirati med dvema slabima možnostma
affogare nell'oro valjati se v bogastvu
affogare nei debiti utapljati se v dolgovih

C) ➞ affogarsi v. rifl. (pres. mi affōgo) utopiti, utapljati se

afinitéta (-e) f

1. (podobnost, sorodnost) affinità, somiglianza; vicinanza:
med njima je duhovna afiniteta tra loro (due) c'è un'affinità spirituale

2. (nagnjenje, naklonjenost) simpatia, attrazione

3. biol., kem., mat. affinità

Āfricus 3 (Āfer) afriški, punski: Africa terra Enn. ap. Ci., L. Afrika = punska dežela, bellum = druga punska vojna: L. ali = Cezarjeva vojna v Afriki: C., Vell., triumphus Vell. (po Cezarjevi afr. vojni), bella Sil. Sifakove vojne proti Puncem, praesidia L., ora L., litus Plin., mare S., T. ali pelagus Mel. morje ob Kartagini, ventus Africus Ci. ali Africus ventus L. (= subst. Āfricus -ī, m). Subst.

1. Āfricus -ī, m (sc. ventus) (deževni) jugozahodnik, odjužnik: auster... in Africum se vertit C., qui portus ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., creber procellis V., decertans Aquilonibus, luctans Icariis fluctibus, protervus H., praeceps H. privrševajoči, furibundus et ruens Sen. ph. Pooseb.: Āfricus pater Pr. Od tod zopet adj.: Africae procellae H.

2. Āfrica -ae, f (sc. terra) Afrika, in sicer
a) v širšem pomenu Afrika, ki so jo Grki imenovali Λιβύη: in divisione orbis terrae plerique in parte tertia Africam posuere S.; met. Afričani: Africa terribilis Varr. ap. Non., in omni Africa, quae procul a mari incultius agebat S.
b) v ožjem pomenu kartaginsko ozemlje z deželo med obema Sirtama, pozneje rim. pokrajina (Africa propria ali Africa provincia): Africam, arcem omnium provinciarum natam ad bellum contra hanc urbem gerendum obtinere Ci., Utica atque Hippo valentissimae urbes totius Africae N.; pren. Afričani, preb. te pokrajine: Varr., Ci. ep.
c) v najožjem pomenu le pokrajina, imenovana Zeugis ali Zeugitana (regio), z glav. mestom Kartagino: a Tusca Zeugitana regio et quae proprie vocetur Africa est Plin. — Od tod adj. Āfricānus 3 afriški, v Afriki, iz Afrike: possessiones N., bellum Ci. idr. Cezarjeva vojna v Afriki, rumores Ci. in causae (homatije) Ci. v tej vojni, Africanae gallinae Varr., Col. pegatke, Afr. mures Plin. afriške miši, pri Pl. šalj. = „panterji, tigri in levi“, Africanae ferae Ci. ep. ali Africanae bestiae Varr. ali subst. Āfricānae -ārum, f (sc. ferae) L., Plin., Plin. iun., Suet. afriške zveri = panterji, leopardi, tigri in levi za igre v amfiteatru. — Kot priimek
a) dveh Scipionov, ki sta se zmagovito bojevala s Punci: Āfricānus -ī, m Afričan (gl. Cornēlius).
b) boginje Cerere v Afriki, ki so ji kot svečenice služile vdove, ki se niso več hotele omožiti: Āfricāna -ae, f Afriška: Tert.

Agauē (Agāvē) -ēs, f (Ἀγαύη) Agava, gr. žensko ime, poseb.

1. Kadmova in Hermionina hči, Ehionova žena, ki je med bakhantskimi orgijami raztrgala svojega sina Penteja, misleč, da je zver: H., O., Hyg., Lucan.; oseba Stacijeve tragedije: Iuv.

2. neka Nereida: Hyg.

3. neka Amazonka: Hyg.

agenda samostalnik
1. pogosto v političnem kontekstu (načrt dejavnosti) ▸ agenda [tennivalók sora]Digitalna agenda zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav. ▸ A digitális agenda ambiciózus célokat tűz ki a szélessávú internet fejlesztése terén.
Boj proti terorizmu se je znašel na vrhu evropske agende po januarskih terorističnih napadih v Parizu. ▸ A januári párizsi terrorista támadások után a terrorizmus elleni harc az európai agenda élére került.
Obama bo v svojem inavguracijskem govoru podal orise svoje agende za naslednja štiri leta. ▸ Beiktatási beszédében Obama ismertette a következő négy évre vonatkozó célkitűzéseit.
Politične stranke bodo med kampanjo pazljive, katera vprašanja in teme bodo postavile na vrh svoje agende. ▸ A politikai pártok a kampányban óvatosan választják meg, hogy milyen kérdéseket és témákat helyeznek üzeneteik középpontjába.
Svet mora v implementaciji nove razvojne agende upoštevati demografske spremembe v naslednjih 15 letih. ▸ Új fejlesztési agendájának megvalósítása során a világ kénytelen lesz figyelembe venni a következő 15 év demográfiai változásait.

2. (motiv; namen) ▸ agendaV ospredje tako pridejo tisti, ki imajo v ozadju kakšno agendo. ▸ Azok kerülhetnek előtérbe, akik hátterében valamilyen agenda áll.
Veleposlaniki ne morejo imeti svojih lastnih političnih agend. ▸ A nagyköveteknek nem lehet saját politikai agendájuk.
Mediji imajo svojo agendo, svoje (tudi komercialne) interese, ki jih želijo zadovoljiti. ▸ A médiumoknak saját agendájuk van, és olyan (többek közt kereskedelmi) érdekeik, melyeket szeretnének kielégíteni.

aider [ɛde] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), podpirati (de z); verbe intransitif prispevati (à k), olajšati

s'aider de quelque chose pomagati si s čim; uporabiti kaj
aider quelqu'un dans ses travaux pomagati komu pri delu
aider à la digestion pospeševati prebavo
ces mesures aideront au rétablissement de l'économie ti ukrepi bodo prispevali k ozdravljenju gospodarstva
la fatigue aidant; je ne pus dormir tudi zaradi utrujenosti nisem mogel spati
Dieu aidant z božjo pomočjo
s'aider du dictionnaire pomagati si s slovarjem, rabiti, uporabljati slovar
ils s'aident mutuellement pomagajo si med seboj