Franja

Zadetki iskanja

  • Antandros (Antandrus) -ī, f (Ἄντανδρος) Antander,

    1. mesto v Miziji ob vznožju pogorja Ide: V., Mel., Plin. — Od tod adj. Antandrius 3 antandrski, iz Antandra: Ci. ep.

    2. starejše ime otoka Andra (Andros): Plin.
  • Antemnae -ārum, f (quod ante amnem sint positae Varr.) Antemne, prastaro sab. mesto, ob Anienovem izlivu v Tibero: V., Plin. Soobl. Antemna -ae, f Antemna: Ca. ap. Prisc., Sil. Od tod preb. Antemnātēs -ium, m Antemnijci: L.
  • Anthēdōn -onis, f (Ἀνϑηδών) Antedon,

    1. primorsko mesto in samostojna država beotijske zveze ob vznožju Mesapija s pristaniščem ob Evripu ali Evbejskem morju (od tod Euboica): O. Od tod adj. Anthēdonius 3 antedonski: Stat.

    2. mesto s pristaniščem v južni Palestini: Plin.
  • Anthemūsia -ae, f: Plin., ali Anthemūsias -adis, f: T. Antemuzija, Antemuziada, mesto v severozahodni Mezopotamiji. Anthemūsia tudi = okolica mesta Antemuzije: Amm. = Anthemūsium -iī, n Antemuzij: Eutr.
  • Anticyra -ae, f (Ἀντίκυρα) Antikira, mesto

    1. v Ftiotidi ob Malijskem zalivu.

    2. v Fokidi: L., H., O. idr. Obe mesti sta sloveli zaradi čemerike, ki je obilno rasla po okoliških gorah; iz te rastline so pripravljali daleč okrog sloveče zdravilo proti blaznosti in težkokrvnosti. Boljša čemerika je rasla v Ftiotidi, a fokidski Antikirijci so znali bolje pripravljati omenjeno zdravilo, ker so primešavali čemeriki neko sezamu podobno rastlino, imenovano Anticyricon -ī, n antikirik: Plin.; meton.: tribus Anticyris insanabile caput H. = ki je ne ozdravi vsa čemerika celega sveta.
  • antičen pridevnik
    1. (o zgodovinskem obdobju) ▸ ókori, antik
    antični mit ▸ antik mítosz
    antična naselbina ▸ ókori település
    antični filozof ▸ ókori filozófus
    antične pripovedke ▸ ókori mondák
    antični kipi ▸ antik szobrok, ókori szobrok
    antični pisec ▸ ókori írók
    antični tempelj ▸ antik templom
    antične civilizacije ▸ ókori civilizációk
    antične umetnine ▸ antik műalkotás, antikvitás
    antični amfiteater ▸ ókori amfiteátrum
    antična književnost ▸ ókori irodalom
    antično računalo ▸ ókori számolóeszköz, abakusz
    antična filozofija ▸ antik filozófia
    antični mislec ▸ ókori gondolkodók
    antično grobišče ▸ ókori sírhely
    antična najdba ▸ ókori lelet
    Po približno 150 metrih izkopavanja jarka za kanalizacijo so delavci naleteli na ostanke antičnega zidu. ▸ Miután felástak körülbelül 150 m csatornaárkot, a munkások egy ókori fal maradványaira bukkantak.
    Lepo ohranjen samostan je zdaj preurejen v muzej, v katerem hranijo najdbe iz antične naselbine. ▸ A jó állapotban megőrzött kolostort most múzeummá alakították át, amelyben az ókori település leleteit őrzik.
    Povezane iztočnice: antična tragedija

    2. (zelo star; zastarel) ▸ antikvitás
    Večina uporabnikov še vedno vztraja pri najslabšem geslu vseh časov, 123456. To je antični internetni artefakt, ki bi si zaslužil mesto v muzeju medmrežja. ▸ A legtöbb felhasználó még mindig ragaszkodik minden idők legrosszabb jelszavához, az 123456-hoz. Ez egy olyan internetes anikvitás, amely megérdemelné, hogy helyet kapjon a világháló múzeumában.
    Če so oblačila starejša od 88 let, govorimo že o antičnih oblačilih. ▸ A 88 évesnél idősebb ruhadarabok esetében már antikvitásról beszélünk.
  • Antigonēa -ae, f (Ἀντιγόνεια ali Ἀντιγονία) Antigoneja,

    1. mesto v Epiru ob Aoju (Aōus): L. Od tod adj. Antigonēnsis -e antigonejski: ager L.; subst. Antigonēnsēs -ium, m Antigonejci, preb. Antigoneje: Plin.

    2. mak. mesto na Halkidiki: L.
  • Antinous -ī, m (Ἀντίνοος) Antinoj,

    1. eden Penelopinih snubcev: Pr.

    2. lepi mladenič, ljubljenec cesarja Hadrijana, ki mu je po njegovi zgodnji smrti v Nilovih valovih dal izkazovati božje časti in je po njem poimenoval mesto, prej imenovano Beza: Antinoi (Antinou) urbs Amm. Od tod adj. Antinoēus 3 Antinojev: Hier.
  • Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

    1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
    a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
    b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
    c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

    2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

    3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

    4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.
  • Antiohija samostalnik
    zgodovina (antično mesto) ▸ Antiochia [ókori város]Antakya [ókori város]Antiokheia [ókori város]
  • Antipatria -ae, f (Ἀντιπατρία iz Ἀντίπατρος) Antipatrija (Berat), mak. mesto ob ilirski meji, poimenovano po Antipatru, mak. kralju: L.
  • Antiphatēs -ae, m (Ἀντιφάτης) Antifat,

    1. kralj Lestrigonov, ljudožerskih velikanov na severozahodni obali Sicilije: H., Tib. idr., Antiphatae domus O. = Formiae, mesto, ki ga je baje ustanovil Antifat; apel. = trinog, tiran: Antiphates trepidi Laris Iuv. tiran svojim trepetajočim podložnikom.

    2. nezakonski sin Sarpedona, Enejev tovariš, ubil ga je Turen: V.
  • Antipolis -is, f (Ἀντίπολις) Antipola,

    1. (zdaj Antibes pri Nici), primorsko mesto v Narbonski Galiji, naselbina Masiljanov (od tod njeno gr. ime): Mel., Plin., T. — Od tod adj. Antipolitānus 3 antipolski: thynni Mart.

    2. stara naselbina v Laciju: Plin.
  • Antissa -ae, f (Ἄντισσα) Antisa, mesto na otočku pri Lesbosu: L., O., Mel., Plin.; njegovi preb. Antissaeī -ōrum, m (Ἀντισσαῖοι) Antiša-ni: L.
  • Antium -iī, n Ancij (zdaj Porto d'Anzio), primorsko mesto v Laciju s svetiščem Eskulapa, Herkula in dveh sester Fortun (s preročiščem, gl. Fortūna), l. 468 so ga osvojili Rimljani, rojstno mesto cesarja Nerona: Ci. ep., L., H., O. idr. Od tod adj.

    1. Antiānus 3 ancijski, v Anciju: Hercules Ci. ap. Non. v Anciju čaščeni; subst. Antiānum -ī, n ancijsko ozemlje: in Antiano Plin.

    2. Antiās -ātis, m f ancijski, iz Ancija, v Anciju: ager, plebs, populus L.; kot priimek: Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijski (Ancijan; gl. Valerius); subst. Antiās -ātis, n (sc. rus) (Ciceronovo) vaško posestvo pri Anciju: Ci. ep.; antiātēs -ium, m Ancijci, preb. Ancija: L.

    3. Antiātīnus 3 ancijski, v Anciju: Fortunae Antiatinae Suet.

    4. Antiēnsis -e ancijski, v Anciju: templum (Aesculapii) Val. Max.
  • Antrōn -ōnis, acc. -ōna, f (Ἀντρών) Antron, mesto v Tesaliji ob Malijskem zalivu: L.
  • Ānxur2 -uris, n (prim. Ānxurus) Anksur, prastaro volskovsko mesto v Laciju na apneniških strminah ob Ufentovem (Ufēns) ustju, l. 400 so ga osvojili Rimljani, od l. 329 rim. naselbina (pozneje imenovana Tarracīna): L. idr., impositum saxis late cendentibus Anxur H.; kot masc. gora Anksur, Anksurska gora, na kateri stoji mesto Anksur: candidus, superbus Anxur Mart.; tudi ime nekega tamkajšnjega vrelca: Vitr., Serv. — Od tod adj. Ānxurnās -ātis anksurski: populus L.
  • Aornos -ī, m f (ἄορνος ki je brez ptic)

    1. masc. (gr. ime za lat. Avernus; gl. to geslo) Aoren, Avernsko jezero: lacum Grai dixerunt nomine Aornon V.

    2. fem. Aoren, epirsko mesto, ki se ga ptice izogibajo zaradi njegovega zadušnega izhlapevanja: locus Aornos et pestifera avibus exhalatio Plin.
  • Apamēa (Apamīa) -ae, f (Ἀπάμεια) Apameja, Apamija, ime več azijskih mest. Poseb.:

    1. sirsko mesto ob Orontu južno od Antiohije: Cassius in Ci. ep., L., Plin.

    2. mesto v Veliki Frigiji: Ci. ep.

    3. mesto v Bitiniji: Plin., Plin. iun. — Od tod

    1. adj.
    a) Apamēnus 3 apamejski = α) iz frigijske Apameje, v frigijski Apameji: regio Plin., vinum, uvae Plin., Lamp. β) v bitinijski Apameji: colonia Plin., Icti.
    b) Apamēnsis -e apamejski = ki spada k frigijski Apameji: civitas, forum Ci.; subst. Apamēnsēs -ium, m Apamejci, Apamejani, preb. frigijske Apameje: T.

    2. subst. Apamēī -ōrum, m Apamejci, Apamejani, preb. bitinijske Apameje: Traianus in Plin. iun. ep.
  • Aphrodīsia -ae, f Afrodizija, mesto v Apuliji, sicer imenovano Venusia: Serv.