Franja

čúda adv. molto, moltissimo; oltremodo:
čuda malo prostora pochissimo spazio
paslo se je čuda živali pascolavano moltissime bestie

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

damn² [dæm] samostalnik
preklinjanje, kletev; malenkost

not to care a damn niti malo se ne zanimati, prav nič ne marati
I don't give a damn prav nič mi ni mar
not worth a damn niti piškavega oreha vreden

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

dándanes nowadays; today; (in) these days

malo takih kot ona dándanes! not many about like her nowadays!

dark¹ [da:k] pridevnik (darkly prislov)
temen, temnolas, temačen, mračen, mrk; žalosten, obupan; skrit, skrivnosten, nerazumljiv, nejasen; neznan; negotov; neprosvetljen; zloben, zločinski

the dark ages srednji vek
dark house umobolnica
a dark horse nepričakovan zmagovalec (v dirki); ameriško malo znan kandidat za prezidenta
the Dark Blues študenti iz Oxforda; srednješolci iz Harrowa
the Dark Continent Afrika
to keep s.th. dark skrivati nekaj; obdržati skrivnost zase
dark room temnica
to look on the dark side of things biti črnogled
dark slide kaseta
dark lantern slepica
ameriško dark and bloody ground Kentucky

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

Dauer, die, (-, ohne Plural) trajanje; Schwingungsdauer usw.: čas, doba; auf Dauer/auf die Dauer/für die Dauer (za) stalno, dolgoročno, na dolg rok; von unterschiedlicher Dauer ki traja različno dolgo; von Dauer sein biti trajen; nicht von Dauer sein ne biti trajen, malo trajati; von unbestimmter Dauer za nedoločen čas

dēcēdō -ere -cēssī -cēssum

1. oditi (odhajati), kak kraj zapustiti: mihi respondeat, iste Verrucius in Sicilia sit, an iam decesserit Ci. Od kod? z abl.: Val. Fl., sperasti meā decedere terrā? V., si (poëma) paulum summo decessit, vergit ad imum H. če se le malo oddalji od najvišjega, se obrne k dnu, naves suo cursu decesserunt C. so zašle s prave poti, iumenta viā decesserunt Cu. je zašla s ceste; pogosteje s praep.: de altera parte tertia (agri) d. C. drugo tretjino (zemlje) zapustiti, de viā decedere Ci. s poti iti (prim. 2. c) ali (pren.) se nulla cupiditate inductum de via decessisse Ci. da ni skrenil s prave poti, d. de foro N. s trga = iz javnega življenja se umakniti, ex agris Ci., ex hominum conspectu N. umreti, e pastu V. Kam? z acc.: d. domum domov pluti: V. ali domov se vračati (vrniti): L.

2. occ.
a) voj. odriniti, odpraviti se, odkorakati, odmarširati: qui nisi decedat atque exercitum deducat C., armis relictis Siciliā d. N., d. praesidio iniussu imperatoris L., d. pugnā L., quod de colle non decederent C., ex statione d. L., od tod pren. de praesidio et statione vitae non d. Ci. ne zapustiti svoje postojanke.
b) (o namestniku) zapustiti (zapuščati) (provinco): Considius decedens provinciā Ci., de provinciā decessit Ci., ex Asiā Sulla decedens N., d. ex provinciā non ad triumphum, sed ad iudicium Ci.
c) (na poti) umakniti se, ogniti (ogibati) se: honorabilia sunt salutari, decedi, adsurgi Ci. da koga pozdraviš, se mu ogneš, pred njim vstaneš; occ. s poti iti, izogniti se komu: de via Pl., in via Ter., canibus de viā d. Ci., his (izobčencem) omnes decedunt C., viā alicui d. Suet.; pren. umakniti (umikati) se čemu, (iz)ogibati se česa: nec serae meminit decedere nocti V. izogibati se nočnega mraza, invitat decedere ripa calori V.

3. pren. ločiti se, preiti, (pre)miniti, (po)nehati, poiti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, odneha(va)ti, pojemati: sol decedens (zahajajoče) duplicat umbras V., te veniente die, te decedente canebat V. zjutraj — zvečer, decedentia certis tempora momentis H. po določenih zakonih premikanja vrsteči se letni časi, nox, quae decedit Cu., decedet odor H., subito febris decessit N. je izginila, decessit aqua, aestus L. je odtekla, upadla, invidia decesserat S., ira mente decesserat Cu., quaestioni materia decessit L. je pošla, tibi non decedunt amores H. te ne zapuste, cura decessit patribus L.; occ.
a) zmanjkati, izgubiti se, odleteti ali oditi (npr. o kakem dobičku): quantum virium Antiocho decessisset, suo id regno accessurum ducebat L.
b) (o osebah) (evfem.) posloviti se od tega sveta, preminiti, umreti; prvotno de vita decedere: Ci., Pap. (Dig.), potem samo decedere: Vell., Sen. ph., Q., Eutr., Icti. idr., pater nobis decessit Ci., cum pater familiae … decessit C., pater mature decessit N., decessit in publicis vinculis N., in tanta paupertate decessit, ut … N., plures … saucii decesserunt L., quidam decedens tres reliquit filias Ph., d. morbo Suet., Eutr., voluntariā morte Iust.; (o živalih) crkniti, poginiti: decesserat catellus Val. Max.

4. odstopiti (odstopati) od česa, odreči se čemu, (o)pustiti kaj: de possessione, de suis bonis omnibus d. Ci., de (ex L.) suo iure Ci., de sententia d. Ci., non ideo Thrasea decessit sententiā T., d. officio L. ali de officio L. dolžnosti ne izpolniti, fide d. L. izneveriti se; occ. zaostajati za čim, slabši biti kakor … : non Hymetto mella decedunt H.; met.: vivere si recte nescis, decede peritis H. umakni se.

5. = cēdere vršiti se, uspevati: vestris rebus prospere decedentibus Sen. ph.

dēcēssus -ūs, m (dēcēdere)

1. odhod: Gallorum ex urbe Varr., post Dionysii decessum N.; odhod kakega oblastnika iz province: post M. Bruti decessum Ci., sub decessum suum Ci. malo pred svojim odhodom.

2. pren.
a) pojemanje: d. aestūs C. utekanje plime = oseka, Nili Plin. upad; (o bolezni) popustitev: Cels., Gell.
b) smrt: angi decessu amicorum Ci.

dēclīnō -āre -āvī -ātum (prim. gr. κλίνω, κλίνη)

I.

1.
a) trans. v drugo smer obrniti (obračati), odkloniti (odklanjati), odvrniti (odvračati): d. atomum Ci., (arietis) ictus laqueis exceptos L., ocellos Pr., non statim d. undam Cu. (o reki), pedamenta declinata Col. poševno stoječi; z adv., praep. in samim abl.: si quo inde agmen declinare voluissem L., si quā declinarent qui agebant ictum L., iter eo d. Cu., non se ab illo d. O. ne obrniti oči od njega, non prius ex illo flagrantia lumina d. Cat., d. paulum se extra viam Pl. obrniti, nares in alteram partem declinantur Cels., sese rectā regione viaï d. Lucr.; pesn. (litota): nec dulci declinat lumina somno V. ne obrne oči od sladkega spanja = nagne oči v sladko spanje.
b) intr. v drugo smer obrniti se, nagniti (nagibati) se, izogniti (izogibati) se: cohortes … declinavere paululum L., se, etiamsi in acie occurrerit, declinaturum L., declinare dixit atomum perpaulum Ci. Smer: Manlium iussit … ad se declinare L., vetus via regia nusquam ad mare declinans L. ki se nikjer ne nagiba k morju, quantum in Italiam declinaverat belli L., d. in fugam Cu., die iam in vesperum declinante Col. ko se dan že nagiba k večeru. Izhodišče: d. paulum viā militari Cu., rectā viā (pren.) Q., atomi errantes et de via declinantes Ci., d. paulum ad dexteram de via Ci., (d. de via tudi pren. = skreniti s poti dolžnosti: Ci., Gell.), d. a Capua Ci. ep., a recto itinere (pren. o govoru) Q.

2. pren.
a) trans. α) v drugo smer obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): d. suspicionem quaerentium Petr. iščoče odvrniti od sledi, aetate iam declinata Q. v visoki starosti, milites stupentis animi et naturali habitu declinati Gell. tope in omahljive nravi (čudi); s praep.: neque (mulierem) declinatam quidquam ab aliarum ingenio ullam reperies Ter. ki se po miselnosti razlikuje od drugih, ut declinet a proposito deflectatque sententiam Ci., rumoribus advorsat in pravitatem, secunda in casum, fortunam in temeritatem d. S. fr. (kaj na kaj zvračati, kaj čemu pripisovati), tako tudi: adversa in inscitiam Paeti declinans T. β) gram. besede pregibati (sklanjati, spregati, stopnjevati, izpeljevati): Varr., Q., in casus declinari Q. sklanjati se, verba declinata Q. izpeljanke; pri poznih slovničarjih je declinare le = sklanjati: Char., Don. idr. γ) ret. hoc oratio recta, illud figurā declinata commendat Q. prispodobni ali preneseni govor
b) intr. α) ogniti (ogibati) se čemu, izogniti (izogibati) se čemu, česa, odstopiti (odstopati) od česa, (za)pustiti kaj: ipse ab religione officii declinavit Ci., d. a malis Ci., a parvis delictis diligentius Ci., de statu suo Ci. ogniti se svojemu položaju ali izgubiti ga; abs.: magnā rerum permutatione impendente declinasse me paulum Ci. da sem se malo izognil. β) zaiti od česa, odmakniti se od česa, zastraniti od česa: aliquantum a proposito Ci., ut eo revocetur, unde huc declinavit oratio Ci., in hoc genus plerique cum declinavissent ab eo, unde profecti sunt, aberrarunt Corn., si qua in parte lubricum adulescentiae nostrae declinat, revocas T. γ) nagniti (nagibati) se k čemu, vda(ja)ti se čemu, naklonjen biti komu: coacti ab auctoribus iniuriae ad vindices futuros declinant L., plerique … ad discendum ius declinaverunt Q., d. in peius Q., Cyrus in asperam declinat Pholoën H.; abs.: paulatim declinat amor O. se sprevrže, se izpridi. δ) medic. na boljše se obrniti (obračati), odleči (odlegati): ubi ea (inflammatio) declinavit Cels., declinante morbo Plin., declinantibus doloribus Th. Prisc.

— II. occ. trans.

1. ogniti (ogibati) se komu, čemu, s poti iti komu, čemu, izmikati se komu, čemu, odbi(ja)ti koga, kaj: urbem unam mihi amicissimam declinavi Ci., non satis recte impetum d. (borilno) Ci., odbi(ja)ti, tako tudi (pren.): illa belua iudicii laqueos declinans Ci., invidiae impetum d. Iust.; d. victorem hostium exercitum Iust.

2. pren. odvrniti (odvračati) kaj, odbi(ja)ti kaj, odpovedati se čemu: vitia Ci., minas Clodii contentionesque Ci., ea, quae nocitura videantur Ci., impudicitiam uxoris T., ea maxime declinans, quorum recens flagrabat invidia T., d. societate culpae invidiam T., periculum, fatorum pericula, scelus Iust.

dēdeceō -ēre -uī, (—) večinoma v rabi le v 3. osebi sg. in pl.; pačiti, od tod

1. ne prista(ja)ti komu, ne dobro (lepo) stati komu, slabo se poda(ja)ti, neprimeren biti, nav. litota; s subjektnim nom. in acc. personae: neque te ministrum dedecet myrtus neque me … bibentem H., nec dominam notae dedecuere comae O.; s subjektnim inf.: nec te Maeoniā lascivae more puellae incingi zonā dedecuisse putes? O., sinus (togae) iniciendus humero, cuius extremam oram reiecisse non dedecet Q.

2. pren. ne spodobiti se, ne pristajati, ne podajati se komu, ne biti v čast komu, sramotiti ga: ut si quid dedeceat in aliis, vitemus et ipsi Ci., ut iis, quae habent, modice … utantur et ut ne dedeceat Ci. da se dostojnosti ne žali, admovique preces, quarum me dedecet usus? O., Pomponius Atticus Claudiorum imagines dedecere videbatur T. da dela slikam … malo časti, si non dedecui tua iussa Stat., degeneres … , qui dedeceant patrem Ambr.; s subjektnim inf.: oratorem … irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., quam nec ferre pedem dedecuit choris nec certare ioco H.

dēfendō -ere -fendī -fēnsum (dē in *fendere biti, bijem)

1. odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), (u)braniti (komu, čemu, kaj): hostes Enn. ap. Non., hostem huius imperii Ci., nimios solis defendit (vitis) ardores Ci., toga, quae defendere frigus queat H. braniti pred mrazom, omnes res, quibus ignis iactus et lapides defendi possunt C., tegimenta praependunt ad defendendos ictus ac repellendos C., cum alias bellum inferrent, alias illatum defenderent C. ko so zdaj napadali, zdaj odbijali napad, quod bellum non intulerit, sed defenderit C., d. vim Ci., C., iniuriam (iniurias) C., L., crimen (criminationem) Ci., L. (o zagovorniku) obdolžitev zavrniti (zavračati), hunc furorem V., inopiam Col., ignem culmo aut fronde Sen. ph., sitim fonte Sil. (u)gasiti, dedecus manu Sil., nec quisquam defendere (sc. incendium) audebat T.; z a(b): proximis a tectis ignis defenditur aegre O., d. hostem a fossa Hirt., hostes a pinnis facillime Quadr.; pesn. z dat.: iniuriam his foribus Pl., solstitium pecori V., aestatem capellis H., dominae infames noctes Pr., senium famae Stat.; s pro: vim suorum (=suis illatam) pro suo periculo C. kakor svojo lastno nevarnost.

2. occ. (brez obj.) braniti se, v bran se postaviti (postavljati): duo adulescentes filii, qui et sentire et defendere facile possent Ci., cum iam defenderet nemo C., munitiones defendente nullo transcenderunt C., oppidum paucis defendentibus expugnare non potuit C. kljub majhnemu številu branilcev, čeprav je bilo le malo branilcev, ubi ad defendendum opes minores sunt S. kjer so obrambne sile manjše.

3. koga ali kaj braniti, varovati, ščititi; voj.: Aeduos C., se telo Ci., se armis C., L., se manu L., se loco superiore, se opportunitatibus loci C., se moenibus (za obzidjem) N., sua moenia portusque Ci., urbem custodiis vigiliisque Ci.; v pass.: urbs sociorum defenditur Ci., Turni defendier (= defendi) armis V.; v nevojaškem smislu: libertatem, rem publicam Ci., libertas ad salutem patriae defendendam excitat Ci., quod pudicitiam liberorum, quod vitam patris famamque sororis defenderat Ci.; s praep (braniti koga ali kaj pred kom ali čem): se suaque ab iis (Helvetiis) C., Galliam … ab Ariovisti iniuria C., aliquem a periculo C., castra ab hostibus duplici fossā Hirt., deos patrios ab hoste N., vitam a telis Ci., gladio se a multitudine S., a frigore myrtūs V., haec vobis provincia … non modo a calamitate, sed etiam a metu calamitatis est defendenda Ci., legiones decreverunt senatum defendere contra Antonium Ci., Veientes d. adversus populum Romanum L., se armis adversus … socium populi Romani L.; brez obj.: ab incendio lapis, ab ariete materia defendit C., multum ab ictu lapidum viminea tegimenta defendebant C.

4. pren. braniti (kak položaj), vzdrževati, zavze(ma)ti, na kakem (častnem) mestu se obdržati (ostati), kak nalog, zakon(e) ipd. izvesti (izvajati), kako dolžnost izvršiti (izvrševati): semper alterum in acie cornu defenderat (namreč zmagovito kot poveljnik) Cu., d. locum suum honestissime Ci., leges in iudicando Ci., vicem rhetoris atque poëtae H., actoris partīs chorus officiumque virile defendat H. kor naj nadomešča igralca in izvršuje nalogo delujoče osebe.

5.
a) z besedo braniti, zagovarjati, zastopati, poseb. jur.: illud Carneadeum Ci., defendat, quod quisque sentiat Ci., d. ornate hanc sententiam Ci., ius suum Ci., S. Roscium parricidii reum Ci., ad defendendos homines me dedi Ci. posvetil sem se (kot odvetnik) zagovorništvu, ambitum accusas: non defendo Ci., d. aliquem de ambitu Ci., regem contra atrocissimum crimen Ci., se adversus populum Romanum Ci., aliquem in capitis periculo Ci., (Phocion) in iudiciis a Demosthene defensus est N., utrum impugnatis plebem an defenditis L., d. optimatium partes Suet.; occ. (z notranjim obj.) kaj v svojo obrambo (v svoj zagovor) povedati ali uveljaviti (uveljavljati), opravičevati se s čim, skušati se opravičiti s čim: haec te dicere aequum fuit et id defendere Ter., nihil habeo, quod defendam Ci., provideo enim, quid sit defensurus Hortensius Ci.; pogosto z ACI: id aliorum exemplo se fecisse defendit Ci., hunc tu igitur imperatorem esse defendis? Ci., ille nihil ex his sponte susceptum, sed principi paruisse (se) defendebat T., id solitum esse fieri d. Gell.; v pass. z NCI: cum vi quaedam reus id, quod fecerit, fecisse defenditur Ci. kadar se v zagovor obtoženca uveljavlja, da je storil …
b) trditi, izkaz(ov)ati, dokaz(ov)ati, skušati dokazati: haec improbantur a Peripateticis, a Stoicis defenduntur Ci.; z ACI: utilitatem ex laude nasci defendet Ci., quasi vero ille (Plato) aut factum id esse aut fieri potuisse defendat Ci.; v pass.: verissime defenditur numquam aequitatem ab utilitate posse seiungi Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae cur non cadant in sapientem, non est facile defendere Ci. dokazati.
c) zavze(ma)ti se za kaj, potegovati se za kaj; s finalnim stavkom: me id maxime defendisse, ut ii vincerent, qui vicerunt Ci.
č) jur. sodno lastiti si kaj: usum fructum, possessionem Icti., hereditatem ex testamento sibi Icti., aliquem in libertatem Icti. hoteti (zahtevati), da se kdo (kak suženj) razglasi za osvobojenega; včasih = tožbo začeti (pri sodniku) o čem, sodno (po sodišču) preiskovati kaj: mortem alicuius, necem alicuius Icti.

dēficiō -ere -fēcī -fectum (dē in facere)

I. intr. (v refl. pomenu)

1. odpraviti (odpravljati) se, od tod odpasti (odpadati) od koga, česa, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu: ut civitates eius insulae … numquam postea deficerent Ci., ne cuncta Gallia deficeret, ne civitas eorum impulsu deficeret C., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., iam nonnullae insulae propter acerbitatem imperii defecerant N., dubiis ne defice rebus V., ne Apulia omnis ad (ob z loc.) praesentem terrorem deficeret L., ne illi ad (ob) spem amicitiae Romanorum deficerent L., deficientes populi Cu. odpadli, verolomni. Od kod? (redko s samim abl.): illis legibus populus Romanus prior non deficiet; si prior defexit (st.lat. fut. II.) publico consilio dolo malo, tum … Formula vetus ap. L.; pogosteje s praep. a(b): consules … a senatu, a re publica, a bonis omnibus defecerant Ci., qui (Tissaphernes) ab amicitia regis defecerat N., quod oppidum primum omnium … ab rege defecerat S., numquam isti populi … a nobis deficient L.; pren. izneveriti se komu, čemu, odstopiti (odstopati) od česa: ut a me ipse deficerem Ci., si a virtute defeceris Ci., si plane a nobis (od našega nazora, od našega mnenja) deficis Ci. Kam? z odpadom (izneverjenjem) prestopiti (prestopati) h komu: quae (urbes) ad se defecerant S., defecere … ad Poenos hi populi L., maior pars Asiae ad eum defecit Iust. Od kod? in kam? quod primus a patribus ad plebem defecisset L., Athenienses et Thebanos ab eo ad Persas defecisse Iust.

2. pren. poiti, pohajati, manjkati, zmanjk(ov)ati, izginiti (izginjati), miniti (minevati), neha(va)ti: manebat insaturabile abdomen, copiae deficiebant Ci., cum eius generis copia deficeret C., non materia, non frumentum deficere poterat C., vel superans aliquid vel deficiens Cels. kaka obilica ali kak primanjkljaj, si lacrimae deficient O., iam arma deficiunt, iam aqua defecerat Cu., radices quoque et herbae defecerant Sen. ph., pabulo circa deficiente Plin.; (o osebah): cum esset Demosthenes, multi oratores magni et clari fuerunt … nec postea defecerunt Ci., Pygmaei, minutum genus et quod … defecit Mel.; o abstr.: deficit non voluntas, sed spes Ci., nec vero levitatis Atheniensium exempla deficiunt Ci., bellum ibi aliquando defecit Fl., deficiente cotidie regis maiestate Iust.; (časovno) primanjkovati, manjkati, prekratek biti: dies deficiat, si velim numerare Ci., si tempus anni ad bellum gerendum deficeret C.; z dat.: sermoni deficiente die O. Pogosto pren.: opes familiares defecerant S., deficit oratio L. besed zmanjkuje, deficit ultimus spiritus Cu. pojema, zastaja, munimenta deficiunt Cu. razpadajo, deficit vox Cu., vox sanguisque defecerant Cu. (mož) je obmolknil in obledel, quā deficit ignis V. kjer se neha = kamor ni prodrl, in deficiente iam porticu Petr. že ob koncu stebrišča, ultima pars aulae deficientis Mart. ob koncu, ubi deficit buxus Plin. iun. kjer se nehava, silvae deficiunt O. gozdov ni več; (o dnevu) nagniti (nagibati) se k večeru: ubi dies deficit, ibi noctem agunt Mel., die iam deficiente Petr.; (o soncu) zahajati, v zaton iti: quā venit (deus = sol) exoriens, quā deficit Pr.; (o soncu in luni) mrkniti (mrkati): Gell., Iust., sol deficiens Ci., luna deficiens Cu., solem lunae oppositu solere deficere Ci., serenā nocte subito … plena luna deficit Ci.; (o ognju in luči) pojemati, ugasniti, ugašati: ubi ignem deficere extremum videbat V., quoties defecerat lumen, renovabat Petr.; (o vodovju) upasti (upadati), uteči (utekati) se, odteči (odtekati), uplahniti: utcumque exaestuat aut deficit mare L. kakor pač morje narašča ali upada (ob plimi ali oseki), fons meridie semper deficit Plin.; (o studencih in rekah) usahniti (usihati), posušiti se: deficiunt … fontis aquae O., Euphrates … deficit Mel.; (o svetu) propasti (propadati): Q. (V, 10, 79); (o drugih stvareh): non deficiente crumenā H. dokler je še kaj denarja v mošnji, naspr.: deficiente cruminā Iuv.; v pomenu nehati se = odmreti (odmirati), izumreti (izumirati): deficientis affinitatis gradus Plin. iun., progenies Caesarum in Nerone (z Neronom) defecit Suet. Occ. (jur.)
a) odpasti (odpadati), ne vršiti se, ne biti: deficit actio, interdictum Icti.
b) si cautio medio tempore defecerit Pap. (Dig.) če je varščina … zapadla (= če se varščina zaradi dolžnikove nezmožnosti plačila ni mogla izpolniti).
c) (o osebah) propasti (propadati), obubožati, priti na boben, brez dohodkov ostati: deficit Matho Iuv., nisi principales debitores defecerint Dig.

3. obnemoči, omagati, (o)pešati, (o)slabeti, omrtveti, odpoved(ov)ati (o udih): equus deficiens procubuit Ci., quamvis consenuerint vires atque defecerint Ci., multi tot bellis defecerant C., pugnando non deficiebant C., nervi deficiunt O., me tenuit moriens deficiente manu O., deficiunt ad coepta manus O., quorundam adversus hostes deficit manus Sen. rh., deficiunt corpora Q., in ipso gelu deficientia corpora Cu., deficiens caput Cu., id membrum, quod deficit Cels. omrtveli ud, membra deficere coeperunt Cu., navis deficit undis (abl.) V. se ne drži na valovih = ni kos valovom; pren.: utcumque defecere mores H. so propadle, deficit ars O. ali pictura deficit Petr. propada; nisi memoria forte defecerit Ci. ne opeša; cur deficiat animus? Q. zakaj bi upadlo srce? tako tudi: primum animi … deficere coeperunt Cu.; mihi iam toto hic furor non deficit anno Pr. me ne mine; ut id (odium) in me uno … deficeret Ci. da bi se … izdivjalo, tako tudi: duo milia, in quibus occidendis defecerat rabies Ci.; tota mente d. O. popolnoma onesvestiti se; occ. umirati (umreti): vitā d. Pl.; potem samo deficere: cum eum amici deficere viderent Cu., deficiens T. umirajoči; pren.: animo d. Ci., C. srce izgubiti (izgubljati), non tamen defecere animis Tyrii Cu., tudi samo deficere: Ci. ep., hortari milites, ne deficerent S., deficit luctu rex V., comites deficiunt O.

II. trans.

1. koga zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), komu se izogniti (izogibati): me Leontina civitas defecerit Ci., genitor Phaëthontis … cum deficit orbem O., me mea deficit aetas O., Somnus sollicitas deficit ante domus Tib.; pesn.
a) z inf.: nec me deficiet nautas rogitare citatos Pr. in ne preneham.
b) z acc. rei: noctes lentus non deficit humor V., linguam defecerat humor O. jezik je usahnil; v pass. deficitur aliquis ali aliquid (ab) aliqua re koga ali kaj zapušča kaj, komu ali čemu zmanjka (zmanjkuje) česa, komu primanjkuje česa: defici a viribus C., deficior prudens artis ab arte mea O., mulier abundat audaciā, consilio et ratione deficitur Ci., animo defici Cu. omedleti, onesvestiti se, defici copiā pabuli frumentique Hirt., tempore deficiar, tragicos si persequar ignes O., quae (mulier) … , si lac habet, menstruis defecta est Cels. pri njej je mesečno perilo izostalo, lacte defici Col (o psici), si memoriā deficitur, quo minus agnoscat cuiusque progeniem Col., defici pecuniā, clientium turbā, nobilitate Sen. ph., non defici extemporali facultate Suet., defici facultatibus Ulp. (Dig.) (gmotno) propasti, priti na boben, obubožati.

2. occ. komu poiti (pohajati), zmanjk(ov)ati, primanjkovati: ipsos res frumentaria deficere coepit C., res (denar) eos iam pridem, fides (kredit) nuper deficere coepit Ci., cum me vires deficere coepissent Ci., si me in ea querimonia non modo vires, verum etiam vita deficiat Ci., quem iam sanguis viresque deficiunt C., nostros vires lassitudine deficiebant C., cum non solum vires, sed etiam tela nostros deficerent C., cum oppidanos iam tela, iam vires, iam ante omnia animus (srčnost) deficeret L., consulem ad regendum equum vires deficiebant L., cupidum me vires deficiunt H., deficiunt inopem venae te H. odpovedale ti bodo žile = zmanjkalo ti bo življenjske moči, sectantem lēvia (gladkost) nervi deficiunt animique (pesniški duh) H., me dies, vox, latera deficiant, si hoc nunc vociferari velim Ci., dies iam me deficiet (mi bo prekratek), si … coner expromere Ci., tempus te citius quam oratio deficeret Ci., tempus deficiet domestica narrantem Val. Max., eum ingenium et dicendi exercitatio defecit Ci., prudentia numquam deficit oratorem Ci., animus si te non deficiet aequus H., si te deficient poscendi munera causae O., ut eorum, quae didicerimus, memoria nos deficiat Col.

III. pt. pf. dēfectus 3,

1. zapuščen, pogrešajoč, brez česa: defecta vigore cervix O., sanguine defecti artus O. izkrvaveli, sol defectus lumine Tib., defectus aetatis viribus et acie oculorum Val. Max., defectus pilis Ph. plešast, aquā ciboque defecti Q., defectum corpore caput Plin. iun. od trupa ločena, brez trupa, ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.; brez abl.: currus Hyg. pomanjkljiv (ker nima osnikov); jur. od dolžnika na cedilu puščen: defecta nomina Paul. Dig. neizterljivi dolgovi.

2. oslabljen, oslabel, slab, onemogel: quod sibi defectis illa tulisset opem O., defecto poplite O., defectus (defectissimus Col.) annis Ph., defectus senio Col., sidera obscura attributa defectis Plin., defectum corpus T., non usque eo defectum (esse) Germanicum T., homo defectae senectutis Icti., in tumidis (speculis videntur) omnia defectiora, at contra in cavis auctiora Ap.; subst. dēfectī -ōrum, m slabiči: Plin.; pren.: defectus amor O.

défier [defje] verbe transitif izzivati, kljubovati (quelqu'un komu); staviti; marine varovati se (quelque chose česa)

se défier ne zatipati (de quelqu'un komu)
défier à la boxe, à la course izzvati k tekmi v boksu, v teku
défier un champion pour son titre izzivati prvaka za njegov naslov
défier quelqu'un en combat singulier izzivati koga na dvoboj
nos prix défient toute concurrence naše cene so brezkonkurenčne
je vous défie de distinguer la copie de l'origine stavim, da ne morete ločiti kopijo od originala
se défier des rumeurs non confirmées ne zaupati nepotrjenim govoricam
se défier de soi-même imeti malo zaupanja vase

degree [digrí:] samostalnik
stopnja; stopinja; stan, razred, položaj; diploma; kakovost, vrsta

by degrees postopoma, polagoma
to a (certain) degree tako rekoč, precej
of low (high) degree nizkega (visokega) položaja
in some degree nekako
to take one's degree diplomirati, promovirati
ameriško, sleng third degree zasliševanje z mučenjem
pravno principal in the first degree glavni krivec
doctor's degree doktorat
to a high degree v veliki meri
to the last degree veliko, skrajno
in no degree niti malo ne

déjstvo fact; matter of fact

déjstvo je, da... the fact is that...
to je déjstvo, ki ga vsi poznamo it is a fact known to us all
to nič ne spremeni na déjstvu that does not alter the fact (da... that...)
postaviti koga pred gotovo déjstvo to confront someone with an accomplished fact
biti postavljen pred gotovo déjstvo to be faced with an accomplished fact
temelječ na déjstvih based on facts
ujemati se z déjstvi to fit the facts
to ni najmanj važno (= je precej, zelo važno) déjstvo this is not the least important fact
to déjstvo ni niti malo važno this fact is not in the least important