Franja

negostoljúben (-bna -o) adj. inospitale:
pren. negostoljuben kraj tebaide

Neris (Νήρις) Nêris, kraj v pokrajini Kinurija na Peloponezu: Stat.

nesreč|a² [é] ženski spol (-e …) (nezgoda) der Unfall; prometna: der Verkehrsunfall, avtomobilska: Autounfall, (trčenje) der Zusammenstoß; ladijska, letalska: das Unglück (Schiffsunglück, Flugzeugunglück)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
nesreča pri delu der Arbeitsunfall
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
rudniška nesreča das Grubenunglück
železniška nesreča das Eisenbahnunglück, Zugunglück
doživeti nesrečo na morju in Seenot geraten
… nesreče Unfall-, Unfalls-
(čas die Unfallzeit, dan der Unglückstag, Unfalltag, kraj die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort, možnost das Unfallrisiko, nevarnost die Unfallgefahr, posledice množina Unfallfolgen množina; potek der Unfallhergang, povzročitelj der Unglücksfahrer, priča der Unfallzeuge, prijava die Unfallanzeige, soudeleženec der Unfallgegner, škoda/poškodba zaradi nesreče der Unfallschaden, udeleženec der Unfallbeteiligte, vzrok die Unfallursache, žrtev das Unfallopfer)
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
pobeg s kraja nesreče pravo die Unfallflucht, voznika: die Fahrerflucht
novica/sporočilo o nesreči die Unglücksnachricht
poročilo o nesreči der Unfallbericht
oškodovanec v nesreči der Unfallgeschädigte
v primeru nesreče s smrtnim izidom bei Unfalltod
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto, der Unfallwagen, vozilo: das Unglücksfahrzeug
letalo, ki je doživelo nesrečo die Unglücksmaschine
zavarovan za primer nesreče unfallversichert
zavarovanje za primer nesreče die Unfallversicherung
pogostost nesreč die Unfallhäufigkeit
preprečevanje nesreč die Unfallverhütung
brez nesreče unfallfrei

nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto

nesréčen (-čna -o) adj.

1. infelice:
nesrečna ljubezen amore infelice

2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
nesrečni dnevi i giorni nefasti

3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
imeti nesrečne roke sballarle tutte
trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
kraj nesrečnega imena luogo infausto

neutŕjen no fortificado ; voj sin fortificar

neutrjen kraj plaza f abierta

nóč (-í) f

1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!

2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno

nucētum -ī, n (nux) kraj, kjer ras(t)ejo orehi, orešje: Stat., Tert.

Oasis -is, acc. -im, f (Ὄασις iz egipč. wh't (beri wahe) nižina, nižava (dobesedno „kotel“, „lonec“) ali iz koptskega onahé naseljen kraj) óazis, zelenica, „oaza“ v Libijski puščavi (Oasis minor (Ὄασις μικρά) v srednjem Egiptu, zdaj Wah el Bahire, Wah el Gharby ali Bahnasa el Kassar) poleg Oasis maior (Ὄασις μεγάλη v zgornjem Egiptu, zdaj Wah el Kebir), za časa cesarjev bivališče preganjancev: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Od tod adj. Oasēnus 3 oázijski, oáški, oázen: Cod. Th. Oasītes -ae, m (Ὀασίτης) oázijski, oáški, oázen: nomoi Plin.

obiskováti to visit, to call on, to pay visits, to pay calls

obiskováti gledališče to be a (frequent) theatregoer
obiskováti šolo to attend school
moj sin obiskuje univerzo my son is at the university
zdravnik obiskuje bolnike the doctor is out on his rounds (ali is visiting his patients)
malo obiskovan kraj an outof-the-way place
zelo obiskovan kraj a very popular resort

obljubiti si večno ljubezen frazem
(poročiti se) ▸ örök szerelmet ígérnek egymásnak
Ta prelepi otok je tudi kraj, kjer si številni pari obljubijo večno ljubezen. ▸ Ezen a gyönyörű szigeten sok pár ígér egymásnak örök szerelmet.

obmejn|i (-a, -o) grenznah; Grenz- (kraj der Grenzort, prebivalec der Grenzbewohner, carinarnica das Grenzzollamt, dežela das Grenzland, patrulja die Grenzstreife, policija die Grenzpolizei, straža der Grenzposten, področje das Grenzgebiet, carinsko območje das Grenzbezirk)
mali obmejni promet (maloobmejni promet) kleiner Grenzverkehr

obravnav|a³ ženski spol (-e …) pravo die Verhandlung (glavna Hauptverhandlung, prizivna Berufungsverhandlung, sodna Gerichtsverhandlung, zapuščinska Verlassenschaftsabhandlung)
ustna obravnava mündliche Verhandlung
… obravnave Verhandlungs-
(dan der Verhandlungstag, kraj der Verhandlungsort, zapisnik das Verhandlungsprotokoll)
imeti obravnavo eine Verhandlung haben, verhandeln

oddáljen (-a -o) adj. lontano, distante, discosto, remoto; appartato:
biti oddaljen distare
pog. oddaljen kraj mecca

odljúden insociable, peu aimable, rébarbatif, sauvage, farouche, timide, misanthrope

napraviti koga pdljudnega rendre quelqu'un insociable
odljuden kraj lieu moški spol éloigné (ali isolé, écarté, retiré), bled moški spol

odljúden (-dna -o) adj.

1. insocievole, selvatico, scontroso:
pren. biti odljuden essere tutto spigoli

2. remoto, desolato (luogo):
odljuden kraj ranocchiaia

odróčen (-čna -o) adj.

1. distante, impervio, lontano, fuori mano, knjiž. romito:
odročen kraj recesso

2. (pri vprežni živini, desni) destro

odsevni brezrokavnik stalna zveza
(varnostno oblačilo) ▸ fényvisszaverő mellény, láthatósági mellényČe se vam je pripetila prometna nesreča, kraj dogodka takoj označite z varnostnim trikotnikom, oblecite odsevni brezrokavnik in pokličite policijo. ▸ Ha közúti balesetet szenved, azonnal jelölje ki a helyszínt az elakadást jelző háromszöggel, vegyen fel fényvisszaverő mellényt és hívja a rendőrséget.

opazovanj|e srednji spol (-a …) die Beobachtung (narave Naturbeobachtung), (raziskovanje) die Betrachtung; (zasledovanje) človeka: die Beschattung
… opazovanja Beobachtungs-
(dar die Beobachtungsgabe, kraj der Beobachtungsort, prostor der Beobachtungsraum)
odprtina za opazovanje tehnika die Schauöffnung, das Beobachtungsfenster
medicina oddelek za opazovanje die Beobachtungsstation
začeti z opazovanjem den Beobachtungsposten beziehen

origine f

1. izvor, začetek:
aver origine izvirati, začeti se
dare origine poroditi, porajati; povzročiti, povzročati

2. mat. sečišče, križišče

3. izvor, izvir

4. izvor, rod, poreklo:
luogo d'origine rojstni kraj
di dubbia origine sumljivega izvora
l'origine della parola etimologija besede