Franja

obravnav|a³ ženski spol (-e …) pravo die Verhandlung (glavna Hauptverhandlung, prizivna Berufungsverhandlung, sodna Gerichtsverhandlung, zapuščinska Verlassenschaftsabhandlung)
ustna obravnava mündliche Verhandlung
… obravnave Verhandlungs-
(dan der Verhandlungstag, kraj der Verhandlungsort, zapisnik das Verhandlungsprotokoll)
imeti obravnavo eine Verhandlung haben, verhandeln

oddáljen (-a -o) adj. lontano, distante, discosto, remoto; appartato:
biti oddaljen distare
pog. oddaljen kraj mecca

odljúden insociable, peu aimable, rébarbatif, sauvage, farouche, timide, misanthrope

napraviti koga pdljudnega rendre quelqu'un insociable
odljuden kraj lieu moški spol éloigné (ali isolé, écarté, retiré), bled moški spol

odljúden (-dna -o) adj.

1. insocievole, selvatico, scontroso:
pren. biti odljuden essere tutto spigoli

2. remoto, desolato (luogo):
odljuden kraj ranocchiaia

odróčen (-čna -o) adj.

1. distante, impervio, lontano, fuori mano, knjiž. romito:
odročen kraj recesso

2. (pri vprežni živini, desni) destro

odsevni brezrokavnik stalna zveza
(varnostno oblačilo) ▸ fényvisszaverő mellény, láthatósági mellényČe se vam je pripetila prometna nesreča, kraj dogodka takoj označite z varnostnim trikotnikom, oblecite odsevni brezrokavnik in pokličite policijo. ▸ Ha közúti balesetet szenved, azonnal jelölje ki a helyszínt az elakadást jelző háromszöggel, vegyen fel fényvisszaverő mellényt és hívja a rendőrséget.

opazovanj|e srednji spol (-a …) die Beobachtung (narave Naturbeobachtung), (raziskovanje) die Betrachtung; (zasledovanje) človeka: die Beschattung
… opazovanja Beobachtungs-
(dar die Beobachtungsgabe, kraj der Beobachtungsort, prostor der Beobachtungsraum)
odprtina za opazovanje tehnika die Schauöffnung, das Beobachtungsfenster
medicina oddelek za opazovanje die Beobachtungsstation
začeti z opazovanjem den Beobachtungsposten beziehen

origine f

1. izvor, začetek:
aver origine izvirati, začeti se
dare origine poroditi, porajati; povzročiti, povzročati

2. mat. sečišče, križišče

3. izvor, izvir

4. izvor, rod, poreklo:
luogo d'origine rojstni kraj
di dubbia origine sumljivega izvora
l'origine della parola etimologija besede

ortica f

1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)

2. pren.
luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko

3. tekstil koprivno vlakno

ošábnost haughtiness; pride; arrogance

ošábnosti je hitro kraj pride goes before a fall

paese m

1. dežela:
mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu

2. država; ekst. domovina:
paese legale politiki, vladajoči razred
paese reale tiha večina
amare il proprio paese ljubiti domovino

3. vas:
paese natio rojstna vas, rojstni kraj
gente di paese vaščani, kmetje
fiera di paese vaški sejem
il paese della cuccagna Indija Koromandija
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas

pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

na pámet by heart
zdrava pámet common sense, sanity
si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
ali si pri pámeti? are you in your right mind?
sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
priti k pámeti to come to one's senses
kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
(iz)računati na pámet to calculate mentally
učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
ko te bo pámet srečala... when you see reason...

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza

papȳrio -ōnis, m (papȳrus) rastišče papirusa, kraj, kjer raste obilo papirusa: Vulg.

Paros: O., V., Mel. ali Parus: N., L. -ī, f (Πάρος) Páros, eden izmed Kikladov v Egejskem morju, Arhilohov rojstni kraj, sloveč po svojem belem marmorju, zato: marmorea O., nivea V. — Od tod adj. Parius 3 (Πάριος) pároški, pár(ij)ski: marmor O., H., Petr., lapis V. (Πάριος λίϑος) par(ij)ski (paroški) (beli) marmor, iambi H. = Arhilohovi, crimen N. ki zadeva Paros, zaradi neosvojenega Parosa; otočani Pariī -iōrum, m Párijci, Parošáni: N., L., Plin.

penati m pl.

1. relig. penati

2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj

perdition [-disjɔ̃] féminin poguba, propad; religion pogubljenje

navire masculin en perdition ladja, ki ji grozi brodolom
lieu masculin de perdition kraj razuzdanosti

peregrinación ženski spol romanje, božja pot; potovanje

lugar de peregrinación božja pot (kraj)

per-fundō -ere -fūdī -fūsum (per in fundere)

I.

1. čez in čez obli(va)ti, poli(va)ti, omočiti (omakati), namočiti (namakati), (po)škropiti: Plin. idr., pisces olivo H., artūs rore O., aliquem sanguine, cruore T., Lact., perfusa multo natorum sanguine Terra O., aliquem lacrimis p. iustis O. močno objokovati; occ.
a) (o suhih stvareh) čez in čez posuti (posipati), pokri(va)ti: pulvere ac sudore perfusus (zevg.) Cu., canities perfusa pulvere V., papavera somno perfusa V., pedes amictu Mart., tecta auro Sen. ph.
b) barvati: ostro perfusae vestes V., coloribus p. Lucr.

2. med. (o)kopati se, omočiti (makati) se, namočiti (namakati) se: aquā ferventi Ci., Varr., Corn., flumine V., vivo flumine L., nardo H. ali oleo V. (na)maziliti se, perfusus lacrimis O., Cu. ali fletu L. s solzami oblit, v solzah plavajoč, ves v solzah; z gr. acc.: lacrimis perfusa genas V. s solzami oblita po licih.

3. (o rekah) kak kraj oblivati, teči mimo kakega kraja: Plin.

4. metaf.
a) napolniti (napolnjevati), prešiniti (preši njati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti: Amm., cubiculum sole perfunditur Plin. iun., cor perfusum frigore leti Lucr., fama perfundit moenia pennis Stat., me horror perfudit Ci., perfundere religione animum posset L., sensus iucunditate quādam perfunditur Ci., mentem amore Cat., perfundi laetitiā Ci. ali gaudio L., perfusus ultimi suplicii metu L.
b) vznemiriti (vznemirjati), (pre)strašiti: nos Ci., litora bello Sil., tempestate belli perfusus pectora Mars Stat.
c) pass. ali refl. površno dotakniti (dotikati) se česa: perseveret … perbibere studia liberalia, non illa, quibus perfundi satis est, sed haec, quibus tingendus est animus Sen. ph., si illā (sc. humanorum divinorumque notitiā) se non perfuderit, sed infecerit Sen. ph. —

II. vsuti (vsipati), vli(va)ti: sextarios musti in vas Col. —

III. storiti (povzročiti), da kaj izteče: ut oculus puero perfunderetur Dig.

per-sequor -sequī -secūtus sum (per in sequī)

I. (okrepljeni pomen osnovne besede)

1. slediti komu, iti za kom, hoditi za kom: quae te sola persequitur V., aliquem ex acie Cu., qui Pompeium Paphum persecuti sunt Ci., aliquem ipsius vestigiis Ci., vestigia alicuius Ci. biti komu za petami; metaf.: celeritate scribendi persequi posse quae dicuntur Ci. dohajati.

2. preganjati, poditi, zasledovati: Lucan., Ph., Vell. idr., fugientes usque ad flumen C., Romanos armis N. vojskovati se proti Rimljanom, quā Medeam parens persequeretur Ci., feras O. loviti; pogosto: bello p. aliquem C., N. z vojsko iti nad koga; abs.: deterrere hostes a persequendo S.; occ.
a) zasledujoč preiti (prehajati) (kak kraj), preisk(ov)ati: omnes solitudines Ci., labes imperii Ci.; pren.: viam Ter. kreniti po poti, omnes vias Ci. uporabiti vsa sredstva.
b) maščevati, kaznovati: Tib., Sen. ph. idr., maleficia S., scelus O., suas iniurias C., mortem alicuius Ci., ius legationis violatum Ci.
c) koga sodno preganjati, tožiti pred sodiščem: p. aliquem iudicio Ci. ali samo p. aliquem Ci., quem legibus apud iudicium ut reum persequor Ci.
d) zahtevati, terjati, dobiti, iskati kaj: ius suum Ci. „oprijemati se svojih pravic“ = zahtevati svoje pravice, bona sua lite et iudicio Ci., poenas a seditioso cive iudicio Ci. zahtevati, da se uporni državljan kaznuje, voluptates Ci.

3. metaf.
a) slednik (posnemovalec, privrženec) biti, posne(ma)ti, ravnati se po kom, čem, držati se česa: Pl., aliquem, ironiam, maiorum exempla Ci., horum sectam atque instituta persequimur Ci., p. Academiam Ci., vitam inopem et vagam Ci.
b) marljivo se ukvarjati (se pečati) s čim: artes Ci., omnia, dies Ci., ad omnia (sc. bella) persequenda Hirt. za vneto vojskovanje v vseh vojnah, rusticus vitem persequitur attondens V. pridno obrezuje. —

II. (s poudarkom)

1. nadaljevati: institutas caeremonias Ci., incepta L., quaerendo p. L. nadalje povpraševati, naprej spraševati, societatem Ci. vzdrževati.

2. dognati (doganjati), izvršiti (izvrševati), ustvariti (ustvarjati): sollertiam in sensibus Ci. ustvariti (ustvarjati), mandata Ci.

3. dohite(va)ti, doseči: aliquem ne persequi quidem posse triginta diebus Ci., mors et fugacem persequitur virum H.; occ. prislužiti si, pridobi(va)ti (si): Icti. —

III. govoriti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: plura de alicuius vitā et moribus N., versibus p. aliquid Ci. opevati, omnes voluptates nominatim Ci. našte(va)ti.