Franja

kurmäßig kot kuro

kùšāk -áka m (t. kušak)
1. daljši kos svilene ali bombažne tkanine v obliki traku, ki si ga v ljudski noši ženske ovijajo okrog pasu
2. prečna letva kot opora: vrata su od tri do četiri daske kušacima utvrdene; kušak je srednje poprečno drvo na vratima, duže je i probušeno, da ulazi gvozdeni šip u njega, da se mogu vrata zatvoriti

kùtina ž velik, prostoren kot

labyrinthisch labirintast, kot v labirintu

lacteolus 3 (demin. lacteus) bel kot mleko, mlečnobel, lep kot mleko: puellae Cat., agnus, spiritus Eulaliae Prud., viscus Aus.

lacteus 3 (lāc)

I.

1. mlečen = iz mleka: umor Lucr., O., lactens sucus herbae Plin. mleček.

2. poln mleka, mlečnat: ubera vaccae demittunt lactea V. napolnjena, polna, štrleča.

3. mleko pijoč, sesajoč, sesen: porcus, verna Mart. —

II. metaf.

1. mlečne barve, bel kot mleko, mlečnobel: cervix, colla V., coma Col., gemma Mart.; kot astr. t.t. Rimska cesta (gr. γαλαξίας κύκλος ali samo γαλαξίας): orbis lacteus Ci. ali via lactea O. ali circulus lacteus Plin. ali plaga lactea caeli Stat.

2. mlečen, mlečnosladek = bogat, poln: illa Livii lactea ubertas Q., Livius lacteo eloquentiae fonte manans Hier.

lactineus 3 (lāc) mlečne barve, bel kot mleko, mlečnobel: vultus Ven.

laky [léiki] pridevnik
jezerski, kot jezero, poln jezer; karminsko rdeč

lȁl neskl. prid. (t. lâl, perz.) rožnato rdeč, rdeč kot rubin: kupiću ti lal papuče

lalinski prisl. kot lala gl. lala m 3.

lamblike [lǽmlaik] pridevnik
kot jagnje, krotek, pohleven

lāneus 3 (lāna)

1. volnen: culcita Pl., pallium Ci., infula V., vitta Pr., coma flaminis Stat. volnena obveza, načelek, effigies (o volneni podobi za nasvet vprašujoče in uspeha se nadejajoče osebe pri čaranju) H., vinculum Macr., vestimentum Vulg.; preg.: dii laneos pedes habent Macr., Porph. = lanatos pedes habent (gl. lānātus 3, 2.).

2. metaf. volnast, mehek kot volna, žametast: latusculum Cat., pira corio laneo Plin.

längelang kot je dolg in širok

lapidōsus 3 (lapis)

1. kamnit(en), poln kamenja: scopulus Varr. fr., terra Varr., ager, montes O., rivus, undae O. skalnat(o), krševit(o), corna V. pečkato, poma pruni Col. pečkate.

2. metaf.
a) kamneč (kamniti), v kamen spreminjajoč = kosti trdeč: chiragra Pers.
b) trd kot kamen, kamnit: panis H., Sen. rh. = iz peščene moke, alterius nationis (sc. sori) … est lapidosius Plin.

larine [lǽrin] pridevnik
galebji, kot galeb

lārvālis (stlat. lāruālis) -e (lārva, lāru̯a) pošasten, grozljiv, kot prikazen: f. habitus Sen. ph., forma, impetūs Ap., simulacrum Armeniae regis Amm. duh rajnega kralja.

lathy [lá:ɵi] pridevnik
kot letva, preklast

latrōcinor -āri -ātus sum (iz *latrōnicinor: latrō -ōnis)

1. kot (najemniški) vojak služiti, služiti vojaščino, vojak biti: ibit istac aliquo … latrocinatum (sup.) Pl., an quia latrocinamini, arbitramini quidvis licere facere vobis, verbero? Pl.

2. ropati, razbojnikovati, hajdukovati, tudi gusariti, neupravičeno se vojskovati: ille (sc. Catilina) autem … tamen latrocinantem se interfici mallet quam exulem vivere Ci., proinde quasi Appius ille Caecus viam muniverit, non quā populus uteretur, sed ubi inpune sui posteri latrocinarentur Ci., e barbaris quidem ipsis nulli erant antea maritumi praeter Etruscos et Poenos, alteri mercandi causā, latrocinandi alteri Ci. zaradi gusarstva; z dat.: l. navibus Romanorum Eutr. rimske ladje zaje(ma)ti, (za)pleniti; z acc.: piratae simul terras ac maria latrocinantes Sen. rh. ropajoči po kopnem in po morju; metaf.
a) (o ribah roparicah) loviti: pastinaca latrocinatur Plin.
b) (o zdravniku) raztelesiti (razteleševati): mortui praecordia et viscus in conspectum latrocinantis medici dari necesse est tale, quale … Cels. — Adv. pt. pr. latrōcinanter roparsko, razbojniško = kakor roparji (razbojniki): Aug.

laughing-gas [lá:fiŋgæs] samostalnik
kemija (smejalni) plin, ki se uporablja kot anestetik v zobozdravstvu

lavendel, lavendelblau lavendlast, moder kot sivka