Franja

sibirski pridevnik
1. (o Sibiriji) ▸ szibériai
2. (o hudem mrazu) ▸ szibériaiPo desetih dneh sibirskih temperatur lahko z današnjim dnem pričakujemo otoplitev. ▸ A 10 napos szibériai hőmérséklet után mától melegedés várható.O sibirskem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije, kjer je minuli teden zapadlo precej snega. ▸ Szibériai hideget jelentenek Bulgáriából is, ahol a múlt héten jelentős mennyiségű hó esett.
Na vzhodu Evrope je zavladala sibirska zima. ▸ Kelet-Európában beköszöntött a szibériai tél.
Balkanske države se spopadajo s sibirsko zimo, čeprav še niso odpravile vseh težav, ki jih je povzročilo obilno sneženje. ▸ A balkáni országok harcolnak a szibériai téllel, bár még nem sikerült megoldani minden problémat, amit a nagy havazások okoztak.

Sīda -ae, f (Σίδη) Sída

1. mesto v Pamfiliji z dobrim pristaniščem, kolonija Eolcev (Ajolcev) iz Kum, kraj, kjer so zelo častili Minervo (zdaj Eski Antalya ali Selimiye): Ci. ep., L., Mel. — Soobl. Sīdē -ēs, f: Plin. (v nekaterih starejših izdajah najdemo zapis Sade). Od tod preb. Sīdētae -ārum, m (Σιδῆται) Sidéti, Sidájci: L.

2. jezero v Indiji: Plin.

sigillārius 3 (sigillum) voščene ali glinene kipce (lutke, čeče, podobice, figurice idr.) zadevajoč, voščenih ali glinenih kipcev (čečic, lutk, podobic, figuric idr.) se tičoč, k voščenim ali glinenim kipcem (čečam, lutkam, podobicam, figuricam idr.) sodeč (spadajoč): sigillario motu Tert. z avtomatičnim gibanjem, avtomatično (gibajoč se), velut sigillario extrinsecus ductu Tert.; največkrat kot subst. sigillāria -ōrum, abl. -iis in -ibus, n

1. sigilárije, rimski praznik kipcev (podobic), ob katerem so si poleg drugih daril podarjali voščene ali glinene podobice: Macr., id solum codicillis rescripsit, quadraginta aureos in Saturnalia et Sigillari[a] misisse ei Tiberius ap. Suet.

2. voščeni ali glineni kipci (ali podobice ali figurice), darovane ob sigilarijah: ego sum felicio, cui solebas sigillaria afferre Sen. ph.; occ. po božje čaščeni božanski kipci, po božje čaščene božanske podob(ic)e (figur(ic)e): Arn., adoratis sigillaribus suis Tert.

3. trg v Rimu, kjer so prodajali kipce, podob(ic)e, knjige in druge umetnine, trg umetnin, umetninski trg: Dig. (z abl. sigillaribus), in censura eius notabilia, quod essedum argenteum sumptuose fabricatum ac venale ad Sigillaria redimi concidique coram imperavit Suet., hunc Sporum … et circa conventus mercatusque Graeciae ac mox Romae circa Sigillaria comitatus est Suet., apud Sigillaria forte in libraria ego et Iulius Paulus poeta, vir memoria nostra doctissimus, consideramus Gell., ostendisse mihi librum Aeneidos secundum mirandae vetustatis emptum in sigillariis viginti aureis Gell. (z abl. sigillariis).

sīgnō -āre -āvī -ātum (sīgnum)

1. zaznamováti, klas. redko: discrimen non facit neque signat linea alba Luc. ap. Non., signare oportet frontem calida forcipe Nov. ap. Prisc. (prim. signata frons Lact.), certe † eccum eccum locus signat ubi ea excidit (sc. cistella): apparet Pl., locus signatus Tib., hic modus: haec nostro signabitur area curru, haec erit admissa meta premenda rota O., moenia signare aratro O. določiti z znamenji, narejenimi s plugom, signare limite campum V. ali humum Pr. dotikati se tal, pede certo signat humum H. stopa po tleh; metaf.: et manibus Procne pectus signata cruentis V. omadeževana, cruor, qui fusus humo signaverat herbam O. je (bila) omadeževala, signataque sanguine pluma est O. okrvavljena, pulcher et octonis iterum natalibus actis signarat teneras dubia lanugine malas O. zaznamoval je (bil) nežna lica s prvim puhom = prvi puh mu je prekril nežna lica, a simili etiam mente vocis qui videbantur infiniti soni paucis notis inventis sunt omnes signati et expressi Ci. zaznamovani.

2. zaznamovati kaj s čim = kako znamenje (znak, figuro, podobo) v kaj vrézati (vrezováti, vrezávati), včŕtati (včrtováti, včrtávati), vpísati (vpisováti), vdólbsti, na kaj (na)čŕtati, načŕtati (načrtováti, načrtávati), (na)rísati, (na)slíkati, vrísati (vrisováti, vrisávati), (na)písati, napísati (napisováti), kaj upodobíti (upodábljati), (iz)oblikováti, izdélati (izdelováti), (iz)obráziti: cubitum longis litteris Pl., nomina saxo O., carmine saxum O., vota (sc. litteris) Plin. iun. zapisati, aere omnes honores alicuius Plin. iun., caeli regionem in cortice V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis et ad morsum signata in stirpe cicatrix V. od (kozjega) ugriza nastala brazgotina, titulo signatur imago O., vultūs imagine signare Mart., signatur cera figuris O. vosek se oblikuje v podobe, iz voska se izdelajo podobe, praeceptum numeris signavit Col., antiqui „signare“ pro „scribere“ dicebant Fest.; occ. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): summa vestigia pulvere signare V. lahne stopinje vtiskovati v pesek.

3. occ.
a) (za)pečátiti (nav. obsigno): Amm. idr., accepi a te signatum libellum Ci. ep., locellum tibi signatum remisi C. fr. ap. Char., falsae litterae, signo adulterino … signatae L., epistula … sicut erat signata N., signata volumina H., signatae tabellae Tib., signare tabellas O., signare tabulas Mart., signare testamentum Plin. iun., terra nisi signata venumdabatur Plin., nunc signat meus anulus lagonam Mart.; abs.: consensu signantium Q., mea gemma signat Mart.; od tod pesn. α) s pečatom potrdíti (potrjeváti, potŕjati), določiti (dolóčati, določeváti), ustanovíti (ustanávljati), uvêsti (uvájati): iura Suevis Cl., signanda (sc. sunt) iura Pr., signata iura Lucan. β) končáti (končeváti, končávati), skleníti (sklépati): qui prima novo signat quinquennia lustro Mart.
b) kako kovino, denar, novec (s kovnim pečatnikom) zaznamováti, v kako kovino, denar, novec (v)kováti, vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati) kako podobo (znak, žig, pečat): argentum signatum Ci., Cu., Plin., Q., Isid. idr., Servius rex ovium boumque effigie primum aes signavit Plin., Servius rex primus signavit aes … signatum est notā pecudum, unde et pecunia appellata Plin., qui primus ex auro denarium signavit Plin., est autem (sc. denarius) signatus Victoriā Plin., cur navalis in aere altera signata est, altera forma biceps? O.; prolept.: signare pecuniam L., summa pecuniae signatae Cu.; od tod pesn. pren. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): quae (sc. filia) patriā signatur imagine vultūs Mart. ki je v obrazu „kovana“ po očetovi podobi = ki ima v obraz vtisnjeno očetovo podobo (očetove poteze) = ki je podobna očetu, signatum memori pectore nomen habe O. imej vtisnjeno, animo signa, quodcumque in corpore mendum est O. vtisni si v glavo.

4. metaf.
a) odlikováti, (o)krasíti, (o)dičíti: viden ut geminae stant vertice cristae et pater ipse suo superum (sc. eum) iam signat honore? V., caelum signare coronā Cl.
b) zaznamováti, odbráti (odbírati), izbráti (izbírati) kaj kot izvrstno, kvalitetno ipd.: et turbata brevi questus crystallina vitro murrina (po nekaterih izdajah myrrhina sc. vasa) signavit seposuitque decem Mart.
c) zaznamováti, označiti (označeváti), oznam(en)ováti, poznaméniti (poznamenováti), naznáčiti (naznačeváti), nakázati (nakazováti), naznaníti (naznánjati), (po)kázati, ustno ali pis(me)no izráziti (izrážati) (nav. significare): ossaque nomen (sc. Caieta) … signat V. in ime naznanja kraj, kjer so pokopane tvoje kosti, fama signata loco est O., signavitque (sc. telum) viam flammis V., rem carmine signo V. naznanim to (dejanje) z napisom, signare nomine terras Lucan. poimenovati, nomine tempora verna suo signare Mart., genus hominum signasse contentus T., signare aliquid verbis Q., oratores eādem appellatione signaverunt Q., si … vis signare (sc. me) responsum Sen. ph. da odločno odgovorim, sacra cano signatque tempora fastis O., coloniarum mentione signata Plin., equos velut publicos signatis, quod dicitur, calceis agitant Amm. s čevlji, potrjenimi … s poštnim listom = kakor z izredno pošto; z odvisnim vprašanjem: quali adiutore legatoque fratre meo usus sit, amplissimorum honorum … signat memoria Vell.; occ. poprej naznaníti (naznánjati): signat prodigiis casus natura futuros Cl.
d) opazíti (opáziti, opážati), zapazíti (zapáziti, zapážati), zazná(va)ti: Turnus ut infractos adverso Marte Latinos defecisse videt, sua nunc promissa reposci, se signari oculis V., simul ultima signant V. vzamejo smer (cilj) na oko = imajo smer (cilj) pred očmi, ora sono discordia signant V. zaznavajo našo govorico, ki je drugačna od njihove. — Od tod

1. adv. pt. pr. sīgnanter pomenljivo, odločno, razločno, jasno: indicare Aus., dicere Hier.; komp. sīgnantius: Aug.

2. adj. pt. pf. sīgnātus 3, adv. -ē
a) značilen, tipičen, znaten, razločen, viden: quid expressius aut signatius in hanc causam? Tert.; adv.: Aug., Porph., signate loqui Gell., Macr., Amm.; komp. sīgnātius: Amm.
b) dobro (s)hranjen, zaklenjen, zavarovan, ne(p)okvarjen: signata sacra esse desierunt Varr. ap. Non., nec te signata iuvabunt limina Pr., Chrysidem negat signatam reddere Luc. ap. Non. neoskrunjene, assume de viduis fide pulchram, aetate signatam Tert.

sȉjati sȉjēm (ijek.), sȅjati sȅjēm (ek.) sejati: sijati pšenicu, raž, pijesak; ne niči gdje te ne siju, ne niči gde te ne seju ne praskaj se, kjer te ne srbi

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

sīmulus 3 (demin. sīmus) nekoliko (rahlo) ploskonos, nekoliko (rahlo) toponos: simulus (v novejših izdajah simylus in Simylus) exigui cultor cum rusticus agri tristia venturae metuens ieiunia lucis membra levata V. (Moretum, kjer najdemo simylus), at nimia et mammosa Ceres est ipsa ab Iaccho, simula Silena ac Saturast, labeosa philema Lucr.

Sīnăi, m indecl. (hebr. beseda; svetopisemsko Horeb) Sínaj, Sínajska gora (zdaj Jabal Mūsa), 2285 m visoka gora na jugu Sinajskega polotoka v Arabiji (Arabia deserta), kjer se je po svetopisemskem izročilu Bog prikazal Mojzesu in mu izročil tabli postave: Vulg.

Sinōpē -ēs, f (Σινώπη) Sinópa

I. mesto v Paflagoniji ob črnem morju, miletska kolonija, rojstni kraj kinika Diogena (zdaj Sinop): Ci., Mel., Plin., T. — Soobl. Sinōpa -ae, f: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Sinōpēnsis -e sinópski: colonia Icti.; subst. Sinōpēnsēs -ium, m Sinópci, preb. Sinópe: L., T.
b) Sinōpicus 3 (Σινωπικός) sinópski: minium Cels.

2. subst.
a) Sinōpe͡us -ēi, m (Σινωπεύς) Sinópec, iz Sinópe: Pl., Cynicus (= Diogenes) O.
b) Sinōpis -idis, f (Σινωπίς) rdeča okra, rdečkasta prst, ki so jo uporabljali za barvanje: Vitr., Plin., P. Veg. —

II. grško mesto v Laciju, kjer so se naselili Rimljani; od takrat naprej se je imenovalo Sinuessa: Sinope dicitur Graeca urbs fuisse, Sinuessa deinde ab colonis Romanis appellata L.

Sipylus -ī, m (Σίπυλος) Sípil, gorovje v Lidiji, odrastek Tmola (Tmolos), kjer je baje Nioba od žalosti okamenela (zdaj Manisa Daği): Ci. ep., L., O., Pr., Sen. tr., Plin. Od tod adj.

1. Sipylēus 3 sípilski, sipiléjski: genetrix (= Niobe) Stat.

2. Sipylēius 3 sípilski, sipiléjski: cautes Aus. Sipylensis -e sípilski: mater deorum Ulp.

Sirmiō -ōnis, f Sirmióna (zdaj Sirmione), polotok ali rt v južnem delu Benaškega jezera (lacus Benacus, zdaj Gardsko jezero), kjer je imel pesnik Katul podeželsko posestvo: paene insularum Sirmio insularumque ocelle quascumque in liquentibus stagnis Cat., salve o venusta Sirmio atque ero gaude Cat.

sistō -ere, stitī in (redko) stetī, statum (reduplicirani stō -āre; prim. skr. tiṣṭhati stoji, ἵστημι iz *σίστημι, umbr. sistu)

I. trans.

1. koga ali kaj kam postaviti (postavljati), pripeljati kam, voditi, privesti (privajati): ego iam illam huc tibi sistam in viam Pl., capite (na glavo) sistebas cadum Pl., totam aciem in litore sistit V., tertia lux classem Cretaeis sistet in oris V., tutum patrio te limine sistam V., tramite facili vos sistam V., monstrum infelix sacrata sistimus arce V., quam (sc. suem) … cum grege sistit ad aram V., victima … sistitur ante aras O., ripa sistetur in illa haec O., post haec caelatus sistitur crater O., cohortes expeditas super caput hostium sistit T., huc siste sororem V. sem pripelji (privedi); pesn.: iaculum clamanti sistit in ore V. ali dextroque in lumine sistit spicula Sil. zažene, potisne, porine.

2. occ.
a) kaj postaviti (postavljati) = (z)graditi, narediti (delati), napraviti (napravljati): haruspices monuere, ut … templum isdem vestigiis sisteretur T., cum divus Augustus sibi atque urbi Romae templum … sisti non prohibuisset T., Tomae tropaea de Parthis arcusque … sistebantur T., Tigellinum et Nervam ita extollens, ut … apud Palatium effigies eorum sisteret T.
b) kot jur. t.t. aliquem sistere koga ob določenem roku postaviti (postavljati) pred sodnika, (pri)peljati pred sodnika; se sistere ali med. sisti ob določenem roku postaviti se pred sodnika, priti pred sodnika: Icti., promisimus hunc hodie sistere Pl., sisto ego tibi me Pl., vas factus est alter eius sistendi Ci., ut Quinctium sisti Alfenus promitteret Ci., ducat puellam sistendamque in adventum eius promittat L., si servum sistere quidem promisimus … et liber factus sistatur Dig., si status non esset Dig.; tako tudi vadimonium sistere = se vadimonio dato sistere zaradi danega poroštva postaviti se (priti, stopiti) ob (določenem) roku pred sodnika: quid si vadimonium capite obvoluto stitisses? Ca. ap. Gell., venit Romam Quinctius, vadimonium sistit Ci., ipse … Fulviae … tantā diligentiā officium suum praestitit, ut nullum illa stiterit vadimonium sine Attico N.; metaf. sistere se (alicui) priti h komu, znajti se pri kom, pojaviti se pri kom: des operam, ut te sistas Ci. ep., te vegetum nobis in Graecia siste Ci. ep.
c) pren. aliquem (aliquid) salvum ali sanum sistere koga (kaj) postaviti (spraviti) v zdravo stanje = koga (kaj) (p)ozdraviti: ego vos salvas sistam Pl., cum diis bene volentibus operā tuā sistas hunc nobis sanum atque validum quam citissime Gell.; v pass. z dvojnim nom.: omnia ut † quicquid infuere ita salva sistentur tibi Pl.

3. ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zastaviti (zastavljati) (komu) kaj, (u)držati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, preprečiti (preprečevati) (komu) kaj, onemogočiti (onemogočati) koga, kaj, komu kaj: Samnitem, legiones, impetum L., aliquem ense, hastā Sil., equos biiugis V., fugam L., Cu., gradum Cu., V., Pr. ali pedem O. obstati, aquam fluviis V. flumina, freta O., sanguinem Plin., T., menses abundantes (sc. feminarum) Plin., alvum Plin. ali ventrem Mart. ustaviti drisko, ventum Plin. iun.; hic dea se sistit V. obstane, obstoji, non prius se ab effuso cursu sistunt, quam in conspectu Praeneste fuit L. ne nehajo prej teči; metaf. ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati, konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, dovršiti (dovrševati), (pre)nehati: labores, opus, bellum, certamina, modum O., populationem T., qui (sc. latex) potus dubium sistat alatne sitim O. ali ugasi ali … , sistere querellas O. nehati tožiti, lacrimas O. nehati jokati, solziti se, fletum O. nehati jokati, metum O. nehati se bati, ne bati se več, minas O. nehati groziti (pretiti), ignem T. ugasiti, pogasiti, mentem Sil., statis iam militum odiis T. ko se je bilo … že poleglo.
a) trdno ali v prejšnje stanje postaviti (postavljati), vrniti (vračati), spraviti (spravljati), utrditi (utrjati, utrjevati), popraviti (popravljati): carnes eius cum absinthio ac sale dentium dolorem tollunt, sucus vero cum aceto calefactus mobiles sistit Plin., s. ruinas Plin. iun.; pren. utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati, okrepljati): civitatem consuetis remediis L., hic rem Romanam sistet V., animum in tranquillo et tuto sistere Pl.
b) ustanoviti (ustanavljati) = določiti (določati, določevati): P. F., sistere fana cum in urbe condenda dicitur significat loca in oppido futurorum fanorum constituere Fest.; poseb. pogosto adj. pt. pf. status 3
a) postavljen (npr. čas, dan, datum, rok), dan, določen, ustanovljen, dogovorjen, potrjen, gotov, rokoven, občasen (= občasno se ponavljajoč), stalen: dies Tab. XII ap. Ci. fr., Ca. ap. Fest., P. F., caerimoniae, sacrificia Ci. (prim.: status dies, qui iudicii causā est constitutus cum peregrino Fest., stata sacrificia sunt, quae certis diebus fieri debent Fest., sacra O., legem ferre … , ut ii ludi in perpetuum in statam diem voverentur L. na določen datum (rok), sacrificiis sollemnibus non dies magis stati quam loca sunt, in quibus fiant L., stato in eosdem dies mercatu T., temporibus statis Plin., T., quorum stata tempora flatus Lucan., stati flatus ventorum Sen. ph., stato mense Plin., statas febres arcere Plin.
b) metaf. someren, sorazmeren, proporcionalen, skladen: forma Enn. ap. Gell. —

II. intr.

1. kam stopiti, postaviti (postavljati) se, ustopiti (ustopati) se, kje stati: capite sistere in via Pl. stati na glavi, ore sistet Pl. postavil se bo na obraz = ležal bo na tleh, dixit et adversi contra stetit (= ἔστη) ora iuvenci V., sistere in aggere T., sistens tribunali celso Amm.

2. occ.
a) kot jur. t.t. ob določenem roku (datumu) postaviti se (priti, stopiti) pred sodnika: testificatur Quinctium non stitisse et se stitisse Ci., si reus dolo actoris non stiterit Dig.
b) ustaviti (ustavljati) se, ustaliti se, obstati, postati, pomuditi se, osta(ja)ti: nec quisquam … valet telis sistere contra V., solstitium, quod sol eo die sistere videbatur Varr., ab Epheso profectus primo ad Myonnesum stetit L., ubi steterint classes V., ubi sistere detur V. kjer bi se dalo ostati (= poči(va)ti), sistere legionem iubet T.; metaf. zasta(ja)ti: omnis stetit imo vulnere sanguis V., sistunt amnes V.

3. metaf. obdržati se, držati se, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) se, še naprej obsta(ja)ti, imeti obstanek: rem publicam sistere negat posse, nisi ad equestrem ordinem iudicia referantur Ci.; pogosto brezos. non (nec, vix) sisti potest ni (in ni, komaj je) moč (mogoče, možno) dlje obstajati, (in) tako ne more (več) iti naprej, in tako ne more (več) biti, in tako ne gre (več) naprej: non sisti potest Pl., nec sisti posse, ni omnibus consulatur L., nec mediocribus remedii[s s]isti posse T., vix concordiā sisti posse L., omnes populi si pariter deficiant, sisti nullo modo posse Iust.; podobno: intra quietem et unctionem et cibum sistendum est Cels. držati se je treba … , ostati je treba pri …

Smaragdītēs (-ae, m) mōns (tuj. *Σμαραγδίτης) Smaragdít, Smarágdna gora, gora, kjer so bila nahajališča smaragdov: mons est iuxta Calchedonem, in quo legebantur, Smaragdites vocatus Plin.

Sminthe͡us (Zminthe͡us) -eī, acc. -eum in -ea, m (Σμινϑεύς) Smintêj (Zmintêj), bogoslužni vzdevek boga Apolona, izpeljan ali a) iz ὁ σμίνϑος, kretsko = poljska miš; Smintheus torej = mišemorec, morilec (ubijalec, pobijalec) miši (ker je Apolon pobijal poljske miši), ali b) (kar je verjetneje) iz mestnega imena „Smintha“ (Σμίνϑη); Smintheus torej = Smín(t)čan (Sminta je bila mesto v Troadi, kjer so častili Apolona): O., Hyg., Lact. — Od tod adj.

1. Sminthēus (Zminthēus) 3 (Σμίνϑειος) smíntski (zmíntski) = Apólonov: Sminthea spolia (= Astinoma, hči svečenika Hriza) Sen. tr.

2. Sminthius (Zminthius) 3 (Σμίνϑιος) smíntski (zmíntski), Smintêjev (Zmintêjev) = Apólonov: Serv., templum Plin., Apollo Amm., mures Arn.

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

snjegòvit -a -o (ijek.), snegòvit -a -o (ek.) snegovit: snjegovit kraj pokrajina, kjer pade veliko snega

sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.

sōlārius² 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)

1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.

2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.

3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid.

sonc|e [ó] srednji spol (-a …) die Sonne (tudi astronomija) (jesensko Herbstsonne, jutranje Morgensonne, polnočno Mitternachtssonne, zimsko Wintersonne, zahajajoče Abendsonne)
tehnika umetno sonce künstliche Sonne
tehnika višinsko sonce Höhensonne
morsko sonc živalstvo, zoologija der Sonnenstern (bodičasto Stachelsonnenstern)
… sonca Sonnen-
(položaj der Sonnenstand, boginja die Sonnengöttin, bog der Sonnengott, častilec der Sonnenanbeter, čaščenje/kult die Sonnenanbetung, der Sonnenkult)
ki ljubi sonce rastlinstvo, botanika sonneliebend
jasen kot sonce sonnenklar
najbližji soncu ( der ) sonnennächste
sonce je visoko/nizko die Sonne steht hoch/niederig
sonce žari die Sonne lacht
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
brez sonca sonnenlos
na soncu astronomija auf der Sonne, ležati ipd.: in der Sonne
greti se na soncu sich in der Sonne aalen
na soncu dozorel sonnengereift
pražiti se na soncu sich in der Sonne rösten
od sonca von der Sonne
od sonca osvetljena stran die Tagseite
obsijan od sonca besonnt
ogorel od sonca sonnengebräunt
ožig od sonca der Sonnenbrand
pod soncem unter der Sonne
prostor pod soncem der Platz an der Sonne
proti soncu gegen die Sonne
ki se koplje v soncu durchsonnt
z malo sonca sonnenarm
kjer sonce gotovo sije sonnensicher