Franja

islandais, e [islɑ̃dɛ, z] adjectif islandski

Islandais masculin Islandec; masculin islandski jezik

islandski pridevnik
(o Islandiji in Islandcih) ▸ izlandiPovezane iztočnice: islandska krona, islandski jezik

islándski (-a -o) adj. geogr. islandese:
min. islandski dvolomec spato d'Islanda
lingv. islandski jezik (lingua) islandese
bot. islandski lišaj lichene d'Islanda (Cetralia islandica)

íslandski Icelandic

íslandski lišaj Iceland lichen
íslandski jezik Icelandic, the Icelandic language

isolate [áisəleit] prehodni glagol
izolirati, osamiti (from)
izločiti

isolating language jezik brez vezanih oblik

ìsplaziti -īm
1. priplaziti se iz: isplazila kroz prozor utvara poput zmije
2. pokazati: isplaziti jezik pokazati komu jezik; sutra će deset talaca isplaziti svoje jezike na vješalima bo deset talcev obešeno

isprédati ìsprēdām
1. presti: majka ispredaše vunu
2. izmišljati: naše bake u dugim zimskim noćima pričaju i ispredaju bajke; nije mu mati jezik ispredala ima dobro namazan jezik

ísti (-a -o)

A) adj.

1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo

B) ísti (-a -o) m, f, n

1. isti, ista lo stesso, la stessa

2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima

italijanski pridevnik
(o Italiji in Italijanih) ▸ olaszPovezane iztočnice: italijanska lira, italijanski jezik

italski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Italih) ▸ itáliai
2. (o jezikovni skupini) ▸ italikus, itáliai
Med italske jezike štejemo tudi venetščino. ▸ Az italikus nyelvek közé tartozik a venét is.
Najbolj znan italski jezik je latinščina. ▸ A legismertebb italikus nyelv a latin.
Povezane iztočnice: italski jeziki

izobražen|ec moški spol (-ca …) der Gebildete, der Intelektuelle (ein -r)
jezik izobražencev die Bildungssprache

izplazljiv (-a -o) adj. zool. protrattile:
izplazljiv jezik lingua protrattile

izseljenka samostalnik
(ženska, ki se izseli v tujino) ▸ kivándorló
Kot izseljenka v Kanadi je dolga leta ohranjala slovenski jezik z delovanjem v kulturi, zlasti zborovskem petju. ▸ Kanadában élő kivándorlóként a kultúra, különösen a kóruséneklés területén végzett munkájával hosszú éveken át ápolta a szlovén nyelvet.
Sopomenke: emigrantka

iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)

A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
iztegniti roko stendere la mano
izstegniti vrat allungare il collo
iztegniti jezik dire, spifferare
iztegovati jezike malignare, sparlare
pren. iztegniti pete tirare le cuoia
evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
evf. iztegovati roko mendicare
pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità

B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi

izvíren original; primitivo

izviren človek (posebnež) tipo m raro
izvirni jezik lengua f primitiva
izvirni greh (rel) pecado m original
izvirna slika cuadro m original

izvirnik moški spol (-a …) das Original, die Urschrift; dokumenta: die Originalurkunde, das Originaldokument
izvirnik matičnih knjig das Erstbuch
… izvirnika Original-
(besedilo der Originaltext, jezik die Originalsprache)
enak izvirniku originalgleich
zvest izvirniku originalgetreu

japonski pridevnik
geografija (o Japonski in Japoncih) ▸ japánPovezane iztočnice: japonski jen, japonski jezik

jaw¹ [džɔ:] samostalnik
anatomija čeljust
množina usta, žrelo, golt
tehnično čeljust (pri stroju); grlo (kanala)
mornarica vilica za vesla
pogovorno jezikavost, brbljivost, čenča, zmerjanje
pogovorno moralna pridiga

lower jaw spodnja čeljust
upper jaw zgornja čeljust
all jaw samo govorjenje
none of your jaw! molči!
to hold one's jaw umolkniti, držati jezik za zobmi
in the jaws of death v krempljih smrti, v veliki nevarnosti

jéder (-dra -o) adj.

1. (čvrst, krepek) sodo, compatto; robusto:
jedre prsi seno sodo

2. pren. (nazoren, sočen) succoso, denso, sostanzioso, conciso, ricco:
jeder jezik una lingua ricca

jelénji jelénov

jelénji, jelénov jezik botanika hart's tongue
jelenovo rogovje antlers pl, attire, horns pl
jelenova sol kemija carbonate of ammonia, (pecilni prašek) baking powder
jelenovo usnje deerskin; buckskin; suède
jelenje rukanje bell