Franja

renfermer [rɑ̃fɛrme] verbe transitif imeti v sebi, vsebovati, obsegati; vieilli popolnoma zapreti; zapreti v; vieilli omejiti; figuré skrivati, prikrivati (un sentiment čustvo)

ce tiroir renferme mes papiers v tem predalu so moji papirji, moji osebni dokumenti
se renfermer en soimême zapreti se vase, skrivati svoja čustva

renifler [rənifle] verbe intransitif smrkati; vihati nos (sur nad, ob); imeti odpor (sur do); verbe transitif vdihavati skozi nos (une odeur vonj, duh)

renifler du tabac njuhati tobak; populaire piti, popivati; populaire vohati, izvohati
renifler une bonne affaire zavohati dober posel
renifler quelque chose de louche zavohati nekaj sumljivega

repeat¹ [ripí:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
ponoviti (se), ponavljati (se); recitirati, deklamirati, reproducirati; imeti skušnjo (za); šteti naprej (dalje), oddati več strelov; povzročiti spahovanje; spahovati se (po jedi), rigati se
ameriško (protipravno) pri volitvah oddati več kot en glas

repeating decimal periodična decimalka
repeating rifle, fire-arm puška repetirka, repetirno strelno orožje
repeating watch ura repetirka
to repeat a poem recitirati pesem
to repeat an order ponoviti naročilo, ponovno naročiti
to repeat an experience še enkrat nekaj doživeti
to repeat s.th. heard nekaj naprej povedati
to repeat oneself ponavljati se
history does not repeat itself zgodovina se ne ponavlja
life repeats itself življenje se ponavlja

repercutir odbiti (se); odmevati, odmev imeti

repossess [ri:pəzés] prehodni glagol
dobiti zopet v posest, zopet imeti v posesti; ponovno priskrbeti komu posest

to repossess oneself of a place zavzeti zopet mesto

repute² [ripjú:t] prehodni glagol
imeti za, smatrati; ceniti

ill-reputed, well-reputed na slabem, na dobrem glasu
to be reputeed smatrati se za, uživati glas kot, biti poznan kot
he is reputed (to be, as) a good shot (a millionaire) poznan je kot dober strelec (velja za milijonarja)

reside [rizáid] neprehodni glagol
(o osebah) (stalno) prebivati, stanovati, stolovati; bivati; imeti sedež, rezidirati; (o pravicah) pripadati komu, biti v rokah
figurativno (o lastnostih) ležati, biti, nahajati se (in v, with pri)

to reside abroad bivati v tujini, v zamejstvu, v inozemstvu
the difficulty resides in this težava je v tem
the power resides in the people oblast je v rokah ljudstva
the right of voting laws resides in this House pravica izglasovanja zakonov pripada tej (naši) zbornici

Residenzpflicht, die, Kirche: obveznost rezidence; für Beamte: podreditev bivališča kraju službovanja; Recht für Anwälte: dolžnost imeti pisarno

résider [rezide] verbe intransitif (pre)bivati, stanovati, rezidirati; figuré imeti sedež, nahajati se (dans, en v)

je travaille à Ljubljana, mais je réside à Kranj delam, službujem v Ljubljani, stanujem pa v Kranju
le pouvoir réside dans le peuple oblast je v rokah ljudstva
la difficulté réside en ceci težava je v temle

re-sipīo -ere (re in sapere)

1. dišati po čem, imeti okus česa, po čem, imeti priokus po čem, vleči (cikati) na kaj; z acc.: quod (sc. mustum) resipit ferrum Varr., vinum resipit picem Plin. ima vonj (okus) po smoli, cika na smolo; metaf.: non dubium est, quin istae fabulae resipiant stilum Plautinum Gell., Epicurus … minime resipiens patriam Ci. ki prav nič ne diši po svojem rodnem mestu = ki mu manjka atiške dovtipnosti, ki je brez „atiške soli“.

2. dišati drugače kot prej = bolje dišati: ut insulsa resiperent Aus.

resound [rizáund] neprehodni glagol
odjekniti, odmevati (with od česa)
razlegati se, zveneti, imeti odmev
prehodni glagol
povzročiti odmev (razleganje); glasno naznanjati, širiti, slaviti, peti (slavo)
figurativno povzročiti senzacijo

to resound s.o.'s praises peti komu hvalo

respect² [rispékt] prehodni glagol
spoštovati, ceniti, upoštevati; imeti obzir (do), ne kršiti, ščititi (pravice); tikati se (česa), zadevati (kaj), imeti zvezo z

as respects kar se tiče
to respect one's elders spoštovati svoje starše
to respect neutrality spoštovati nevtralnost
to respect oneself nase gledati (nase nekaj dati)

respecter [rɛspɛkte] verbe transitif spoštovati, čislati; prizanašati, imeti obzir (quelque chose do česa); ne motiti ali prekiniti; držati se (roka, termina)

se respecter nase kaj dati, poznati svojo (lastno) vrednost; medsebojno se spoštovati
respecter ses parents, ses supérieurs spoštovati svoje starše, svoje predstojnike
respecter les traditions spoštovati tradicije, držati se tradicij
respecter le sommeil de ses voisins ne motiti spanja svojih sosedov

respetar spoštovati; prizanašati, obzir imeti, ozirati se na

no respetar a nadie na nikogar se ne ozirati, brezobzirno se dela lotiti
hacerse respetar dostojanstveno nastopiti

re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

2. metaf.
a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.

result² [rizʌ́lt] neprehodni glagol
rezultirati, logično slediti (from iz)
izhajati, izvirati, slediti iz, biti posledica, imeti za posledico; končati se (in v, z)
imeti izvor, vir, poreklo (from v)
pravno ponoviti (napraviti) ponoven prestopek

to result badly slabo se končati
to result in failure ne uspeti, spodleteti

reticulate² [ritíkjuleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
mrežasto razdeliti ali biti razdeljen; tvoriti ali imeti obliko mreže; (raz)vejiti se, (raz)cepiti se na veje

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

rétroagir [-ažir] verbe intransitif imeti retroaktiven učinek, povratno delovati

reüssieren imeti (velik) uspeh, biti (zelo) uspešen