Franja

deklíški of a girl, a girl's; girlish; maiden, maidenly, maidenlike, maidenish

deklíška doba girlhood
deklíško ime maiden name, girl's name
deklíška šola school for girls; girls' school
kakšno je bilo deklíško ime gospe X? what was Mrs. X's maiden name?

deklíški de jeune (petite) fille, virginal

dekliško ime nom moški spol de (jeune) fille
dekliška šola école ženski spol de (jeunes) filles

deklíški de muchacha

dekliško ime nombre m de muchacha

delnic|a [é] ženski spol (-e …) die Aktie; listina: die Aktienurkunde; -aktie (na ime imetnika Namensaktie, na prinašalca Inhaberaktie, ljudska Volksaktie, navadna/običajna Stammaktie, prednostna Prioritätsaktie/Vorzugsaktie)
… delnic Aktien-
(lastnik der Aktienbesitzer/Aktieninhaber, izdaja die Aktienausgabe)

Dēlos in Dēlus -ī, acc. -on ali -um, f (Δῆλος, zdaj Dílos) Del, otoček sredi Kikladov, po mitu sprva plavajoč (erratica Delos O.), a ustaljen od takrat, ko je Latona na njem Jupitru rodila Apolona in Diano, središče Apolonovega in Artemidinega (Dianinega) bogoslužja z zelo slavnim preročiščem: Luc., Ci., N., L., V., O. idr. — Od tod adj.

I. Dēlius 3 (Δήλιος) delski: Apollo Ci., V., H., Arn. = Delius vates V., Delia dea (= Diana) H., Tellus O., Delia folia H. lovor, Del. sacerdos (= Mopsus, Apolonov sin) Val. Fl., Delia antra (preročišče) Stat., furta Stat. Apolonovo tajno ljubezensko razmerje. Od tod subst.

1. Dēlius -iī, m Delčan = Apolon: O. (z voc. Dēlie).

2. Dēlia -ae, f Delčanka = Diana: V., O.; tudi dekliško ime = Delija: V., Tib.

3. Dēlium -iī, n (Δήλιον) Delij, beotsko mestece z Apolonovim svetiščem, zgrajenim po vzoru delskega Apolonovega svetišča: Ci., L. —

II. Dēliacus 3 (Δηλιακός) delski: vasa, supellex Ci., aes (sloveča kakor korintska) Plin., signa Lamp. Subst. Dēliacus -ī, m Delčan: superari ab aliquo Syro aut Deliaco: Ci. Delčani so bili znani rejci kokoši: Varr., Col., gallinarius Del. Ci., Deliaci manu recisi Petr.

Demaenetus -ī, m (Δημαίνετος) Demenet, suženjsko ime: Luc.

Dēmea -ae, m (Δημέας) Demea, grško moško ime: Ter.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

demolire v. tr. (pres. demolisco)

1. rušiti; podreti, podirati; (tudi pren.):
demolire una tesi porušiti teorijo

2. pren. (screditare) izpodkopati; uničiti, uničevati:
demolire la reputazione di qcn. izpodkopati dobro ime nekoga

derecho desni; pravi; raven, prem; pokončen; pravičen; naravnost

hecho y derecho (fig) prava korenina
ser el ojo derecho (de alg.) biti komu desna roka
estar derecho (pokonci) stati
ponerse derecho vstati
a las derechos pošteno, pravično
su nombre derecho njegovo pravo ime (ne vzdevek)
no hacer cosa a derechas ničesar prav ne narediti
¡a la derecha! (voj) na desno!

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

dētrahō -ere -trāxī -trăctum (tudi -trāctum)

I.

1. dol potegniti (potegovati, potezati), dol (z)vleči: aliquem de curru Ci. ali e curru Val. Max., conlegam de caelo detraxisti Ci. (pren. =) si mu odvzel vzvišeno slavo, d. aliquem equo L., virgam non altā ilice O. odtrgati, coronam capite Val. Max., ex suspendio detrahi Cels., d. aliquem lecto Cu., armatos … secum ad terram Cu., tauros cornibus ad terram, aliquem pedibus e tribunali Suet.; occ. (stavbe) podreti, razdreti, razrušiti: pontes et scalas, muros coloniae, munimenta servitii, castella T., statuas Iust., Lamp.

2. pren. = poniž(ev)ati: sciat regum maiestatem difficilius ab summo fastigio ad medium detrahi quam … L., filiae olim ex fastigio paterno rerum mutatione detractae Cu.

II.

1. odvze(ma)ti, sne(ma)ti, sleči (slačiti), na silo vzeti, iztrgati: signo (epistulae) detracto N., d. vestimenta Ca. fr., vestem Ci., loricam vestemque Cu., soccos Ter. ali socculum Suet., insignibus detractis Ci. ko je odložil uradno oblačilo, ad eius spolia detrahenda advolaverunt Ci. Od kod? S česa? s praep. in abl.: crumenam sibi de collo Pl., de digito anulum Ter., Ci., de (ali e) his (mulis) stramenta detrahi … iubet C., d. ex aure alicuius bacam (biser) H. ali unionem Suet., e veste matris fibulas Hyg., e manu alicuius anulum Val. Max., Eutr., nomen ex scutis Auct. b. Alx. oddolbsti, lapidem … ex opere Plin. iun. vzeti; s samim abl.: corpus Christi patibulo Lact. Komu? Čemu? alicui ungulum Pac. fr., alicui anulum Ter., Suet., torquem hosti, alicui amiculum, vasis emblemata Ci., fasces indigno H., strata, clitellas mulis L., frenos equis L., Aur., copula detrahitur canibus O., d. crinalem capiti vittam O., coronam capiti (suo) L., Plin., diadema capiti, vestem corpori Cu., lectis argenteam laminam Suet., ei Armeniam (upravo Armenije) T.

2. occ.
a) (od)vzeti = (od)striči: lanam Col., pecori lanas Ps.-Q., capillos Cael.; = odreti (odirati): pellem H., Ph., pelles vitulinorum marinorum corpori Plin., coria occisis Mel.; pesn.: quid me (= mojo kožo) mihi detrahis? O.; = oluščiti: cucumeris detractis corticibus Cels. oluščena.
b) hort. sadiko od debla odčesniti, (od)trgati: flagellum matri, malleolos quam maturissimos viti Col.
c) medic. iz telesa odvajati, gnati, odtočiti, (kri) puščati: sanguinem venis Lucr., si satis materiae (krvi) detractum est Cels., (absinthium) bilem detrahit Plin., cathetre liquorem d. Cael.; (o zarodku): praeseminatio crescens ex omnibus cibi partibus detrahit alimentum in se Vitr. si pridobiva.

3. pren.
a) (od)vzeti, odtegniti: omnes equos equitibus C., quod ab alterutra detraxit parte reponit eius in adversa Lucr., d. feros habitus homini O., vindicet (naj vrne) antiquam faciem vultusque ferinos detrahat O., d. ab ore figuram Pr.; glede na številčno razmerje: multae (od globe) novem partes (9/10) detraxit N. je popustil, d. de tota pecunia binas quinquagesimas (2/50 = 4%) Ci., nihil detrahit de vivo (od glavnice) Ci., d. de summa hilum Lucr., neque detractum de pondere quicquam Lucr., od tod abs.: pondere detracto N. odtegnivši od teže; d. auxilia illi, ex tertia acie singulas cohortes, detractis cohortibus duabus et compluribus singillatim C.; (o abstr.): d. inanes sollicitudines Ci., illam opinionem maerenti Ci., alicui calamitatem Ci. koga nesreče oteti, alicui unius mensis laborem Ci., komu odvzeti enomesečni trud, detractā opinione probitatis Ci. če je odvzeta vera v njegovo poštenje = če ni vere … , detractis vitiis orator Ci. brezhiben, detractis de homine sensibus Ci., hunc animis errorem (negotovost) detrahe nostris O., d. molestiam Vitr., senatui infamiam tanti flagitii T. senat rešiti sramote.
b) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem a deformi proposito Amm.
c) komu, čemu v škodo biti, škodovati, koga kvariti: multum ei detraxit … , quod alienae erat civitatis N.; occ. α) komu kaj vzeti, jemati, kratiti, odreči (odrekati): alicui dignitatem Ci., S., honorem debitum non homini, sed ordini Ci., alicui res bellicas Ci., vera laus ei detracta est oratione mea Ci., nihil tibi detraxit senatus, nisi id, quod … Ci., saepe etiam facete concedas adversario id ipsum, quod ille tibi detrahit Ci. odreka, d. de suo iure aliquid et commodo, de alicuius fama et gloria, de honestate et auctoritate alicuius Ci., aliquid de amplitudine Marcellorum Ci. v nič devati, de rebus gestis N., magna duo auxilia Romanis, nihil vulgatae opinioni L., tres Pompeio triumphos Pr., caput (načelnika) Vell., pompae simulacrum Suet. prepovedati, da se v sprevodu nosi podobo, multis rebus et locis veterem appellationem d. Suet., cum rerum ortum tribuas naturae, detrahas deo Lact. β) komu kaj (z)manjšati (poseb. dobro ime, ugled, slavo), (o)grditi, obrekovati: ut ipse de me detraham Ci., ne nihil detrahatur Ci., de Pompeio d. Ci.; abs.: de absentibus detrahendi causā maledice et contumeliose dicere Ci.; od tod adj. pt. pr. dētrahēns -entis obrekljiv: mulieres non detrahentes Vulg.

III.

1. proč vleči, odvleči, odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati): aliquem manu suā L. epit. Od kod? z abl.: aliquem spectaculis, aliquem spectaculis in scenam Suet. Kam? navem ad terram Auct. b. Alx. potegniti. Čemu? magnam vim materiae faciendo aggeri Cu.; occ. izmakniti (izmikati), ugrabiti, (u)krasti: fetus nido implumes V., deam deae Ci. podobo boginje iz njenega svetišča ukrasti, spolia hostium templis L., ex … templo spolia Gallorum L., arma templo affixa Q., arma templis Fl., pugionem templo Salutis T., gladium delubro Mart., Suet., templis … dona Suet.

2. pren. osebe iz kakega kraja ali kake posesti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjati), izgnati (izganjati): inimicum ex Gallia Ci., Hannibalem ex Italia ali ex Italiae possessione L.; occ. koga k čemu privleči, prisiliti, primorati: qui mihi homines ex provinciis detrahendi sint Ci., d. aliquem ad hanc accusationem Ci., cum Clodius in iudicium (da bi prišel pred sodišče) detrahi non posset Ci., d. aliquem ad aequum certamen L.

Opomba: Sinkop. inf. pf. dētrāxe = detraxissē: Pl.

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

Dīa -ae, f (Δία) Dia,

1. staro (pesn.) ime otoka Naksa: O., Plin.

2. otok ob vzhodni obali Krete: Plin.

Diablintēs -um, m (C.) ali Diablintī -ōrum, m (Plin.) Diablinti, rod Avlerkov v lugdunski Galiji; njihovo ime je ohranjeno v imenu trga Jublains v sartskem okrožju (departement Sarthe).

Diapontius -iī, m (gr. διαπόντιος čezmorski) Diapontij, izmišljeno lastno ime s šaljivim namigom na transmarinus: Pl.

Dictys -yos, m (Δίκτυς) Diktis, grški nom. propr.,

1. ime brodnika: O.

2. ime Kentavra: O.

3. ime ribiča z otoka Serifa: Stat.

Dīdius 3 Didij(ev), ime znamenitega plebejskega rodu. Poseb. znan je T. Didius Tit Didij, l. 98 konzul s Kvintom Cecilijem Metelom Nepotom: Ci., S. ap. Gell., Vell. — Kot adj. lex Didia: Ci., Macr. Didijev zakon.

dīgesta -ōrum, n (dīgerere)

1. Digeste, naslov zbornika pravniških spisov: Gell.; poseb. Pandekte, del državljanskega prava (ius civile): Cod. I.; (lat. ime od tod, ker je v takih zbornikih vse razdeljeno po knjigah, naslovih, odstavkih [paragrafih]).

2. Sveto pismo, Biblija: Tert.; v sg.: digestum Lucae Tert. evangelij.

dīmicō -āre -āvī -ātum (dis in micāre; švigati z mečem)

1. bojevati se, biti se, boriti se, vojskovati se: d. tuto C., proelio C., in acie C. ali acie cum hoste L. v bitki na planem, in terra N. na kopnem, cum aliquo in campo Corn., armis C., Iust., armis fuit dimicandum Ci., cum quibus armis erat dimicandum N., d. equitatu vel peditatu N., exiguis copiis N., navibus Auct. b. Alx., adversus aliquem N., Iust., cum aliquo contra aliquem Eutr., an Dolabella pro te in Hispania dimicaret? Ci. ep., d. pro patria Ci., pro patria ferro L., pro aris ac focis L., pro imperio Cu., pro absente duce Vell., cum Latinis de imperio dimicabatur Ci., d. de summā imperii N. za vladarstvo, de summa rerum Vell., de tectis moenibusque L., ex turre Cu., inter sese Plin., in mortem Vell. na smrt, d. ad citharam, ad tibias M.; z acc.: d. aciem Col.; z neživim subj.: leonum feritas inter se non dimicat Plin.

2. pren. boriti se, poganjati se, pehati se, naprezati se za kaj: omni ratione erit dimicandum, ut … Ci., inter dimicantes competitores L., d. capitis causā Ci., de vita Ci., L., intueri potestis eos … reos de capite, de fama, de civitate, de fortunis, de liberis dimicantīs Ci., d. de sua potentia Ci., de fama dimicabat N. (pred sodiščem) za svoje dobro ime, d. de liberis L., de repulsa L. postaviti se v nevarnost, da bi bil zavrnjen; s samim abl.: ut in singulas horas capite dimices tuo L. da se od ure do ure izpostavljaš nevarnosti, da boš ob glavo; ad hanc iam lineam dimicabit nostra congressio Tert.

Opomba: Nenavaden inf. pf. dimicuisse O. (dīmicāvisse namreč ne gre v heksameter).