Franja

rēgnō -āre -āvī -ātum (rēgnum)

I. intr.

1. biti kralj, vladati kot kralj, kraljevati, vladati: Pl., O., H. idr., Xerxe regnante N., Romae regnare L., per Graias urbes regnare V., annum iam tertium et vicesimum regnat Ci., regnans decessit N. kot kralj; poznolat.: in nos regnaverunt T. vladali so nam, in terram Lact.; z gen. (gr. sklad): populorum regnavit H. (prim.: ἡδὲ Πύλου βασίλευε Hom.); impers.: post Tatii mortem … non erat regnatum L. ni bilo kralja, regnabitur V. vladalo se bo.

2. metaf. svobodno ali samovoljno gospodariti, gospodovati, zapovedovati, poveljevati, ukazovati, vladati: Plin. iun., Q. idr., tuus igni regnat Apollo V., Graecia iam regnante Ci., vivo et regno H. živim kakor knez, melior (sc. rex apum) regnet in aula V.; occ.
a) delati se gospoda, igrati gospoda, (š)čeperiti se, oblastno (prevzetno) se vesti ali ravnati, oblastno se šopiriti: Ter., L., Timarchidem fugitivum in omnibus oppidis per triennium scitote regnasse Ci.
b) preobvladati (preobvladovati), obvladati (obvladovati), biti razširjen, imeti premoč, biti močnejši: ignis per cacumina regnat V. se je razširil, ardor edendi per viscera regnat O. razsaja, divja, pustoši, eloquentia hic regnat Q. vlada. —

II. trans. vladati; le v pass. (pesn. in poklas.): si regnandam acceperit Albam V.; pri pt. pf. (po gr.) z dat.: terra regnata Lycurgo V., rura regnata Phalantho H., gens … regnata feminis Plin.; abs. imeti kralja: gentes, quae regnantur T. ki jim vlada kralj, in quantum Germani regnantur T.

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rehearse [rihə́:s] prehodni glagol & neprehodni glagol
recitirati, pripovedovati, ponavljati, govoriti, našte(va)ti
gledališče imeti skušnjo, vaditi

rein² [réin] prehodni glagol
obrzdati; brzdati, imeti ali držati na vajetih, na uzdi; voditi na uzdi
figurativno voditi, upravljati, kontrolirati, nadzirati

to rein a horse to the left z vajetmi obrniti konja na levo
to rein one's tongue brzdati svoj jezik
to rein in ustaviti (konja) z vajetmi; figurativno obrzdati, krotiti, ustaviti, zadušiti, držati na uzdi
to rein up ustaviti (konja)

relate [riléit] prehodni glagol
poročati (to s.o. komu)
obvestiti (to s.o. koga)
pripovedovati, povedati; spraviti (koga, kaj) v zvezo (to, with z)
vzpostaviti zvezo, odnose med, povezati
neprehodni glagol
nanašati se na, tikati se (to česa)
biti v zvezi, imeti zveze, biti soroden, v sorodstvu (to z)

to be related with (to) biti v zvezi z, biti v sorodstvu z
we cannot relate these phenomena (to each other) ne moremo teh pojavov (medsebojno) povezati
she is related to have said pravijo, da je rekla; menda je rekla

re-ligō² -ere (re in ligō [soobl. = lego] spoštovati; prim. dīligō) obzirno imeti v mislih, upoštevati, ozirati se na kaj; od tod le adj. pt. pr. religēns -entis bogaboječ: religentem esse oportet, religiosus ne fuas Publius Nigidius Figulus ap. Gell.

relish² [réliš]

1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)

remonstrate [rimɔ́nstreit] neprehodni glagol & prehodni glagol
ugovarjati, protestirati (against proti)
pritožiti se; očitati kaj, zameriti komu (on, upon kaj, that da)
imeti kritične pripombe; upirati se (čemu), protestirati, remonstrirati

to remonstrate with s.o. on (upon), for s.th. delati komu očitke gledé česa, zaradi česa
to remonstrate with each other medsebojno si delati očitke
to be remonstrated with morati sprejeti (resne) očitke

renfermer [rɑ̃fɛrme] verbe transitif imeti v sebi, vsebovati, obsegati; vieilli popolnoma zapreti; zapreti v; vieilli omejiti; figuré skrivati, prikrivati (un sentiment čustvo)

ce tiroir renferme mes papiers v tem predalu so moji papirji, moji osebni dokumenti
se renfermer en soimême zapreti se vase, skrivati svoja čustva

renifler [rənifle] verbe intransitif smrkati; vihati nos (sur nad, ob); imeti odpor (sur do); verbe transitif vdihavati skozi nos (une odeur vonj, duh)

renifler du tabac njuhati tobak; populaire piti, popivati; populaire vohati, izvohati
renifler une bonne affaire zavohati dober posel
renifler quelque chose de louche zavohati nekaj sumljivega

repeat¹ [ripí:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
ponoviti (se), ponavljati (se); recitirati, deklamirati, reproducirati; imeti skušnjo (za); šteti naprej (dalje), oddati več strelov; povzročiti spahovanje; spahovati se (po jedi), rigati se
ameriško (protipravno) pri volitvah oddati več kot en glas

repeating decimal periodična decimalka
repeating rifle, fire-arm puška repetirka, repetirno strelno orožje
repeating watch ura repetirka
to repeat a poem recitirati pesem
to repeat an order ponoviti naročilo, ponovno naročiti
to repeat an experience še enkrat nekaj doživeti
to repeat s.th. heard nekaj naprej povedati
to repeat oneself ponavljati se
history does not repeat itself zgodovina se ne ponavlja
life repeats itself življenje se ponavlja

repercutir odbiti (se); odmevati, odmev imeti

repossess [ri:pəzés] prehodni glagol
dobiti zopet v posest, zopet imeti v posesti; ponovno priskrbeti komu posest

to repossess oneself of a place zavzeti zopet mesto

repute² [ripjú:t] prehodni glagol
imeti za, smatrati; ceniti

ill-reputed, well-reputed na slabem, na dobrem glasu
to be reputeed smatrati se za, uživati glas kot, biti poznan kot
he is reputed (to be, as) a good shot (a millionaire) poznan je kot dober strelec (velja za milijonarja)

reside [rizáid] neprehodni glagol
(o osebah) (stalno) prebivati, stanovati, stolovati; bivati; imeti sedež, rezidirati; (o pravicah) pripadati komu, biti v rokah
figurativno (o lastnostih) ležati, biti, nahajati se (in v, with pri)

to reside abroad bivati v tujini, v zamejstvu, v inozemstvu
the difficulty resides in this težava je v tem
the power resides in the people oblast je v rokah ljudstva
the right of voting laws resides in this House pravica izglasovanja zakonov pripada tej (naši) zbornici

Residenzpflicht, die, Kirche: obveznost rezidence; für Beamte: podreditev bivališča kraju službovanja; Recht für Anwälte: dolžnost imeti pisarno

résider [rezide] verbe intransitif (pre)bivati, stanovati, rezidirati; figuré imeti sedež, nahajati se (dans, en v)

je travaille à Ljubljana, mais je réside à Kranj delam, službujem v Ljubljani, stanujem pa v Kranju
le pouvoir réside dans le peuple oblast je v rokah ljudstva
la difficulté réside en ceci težava je v temle

re-sipīo -ere (re in sapere)

1. dišati po čem, imeti okus česa, po čem, imeti priokus po čem, vleči (cikati) na kaj; z acc.: quod (sc. mustum) resipit ferrum Varr., vinum resipit picem Plin. ima vonj (okus) po smoli, cika na smolo; metaf.: non dubium est, quin istae fabulae resipiant stilum Plautinum Gell., Epicurus … minime resipiens patriam Ci. ki prav nič ne diši po svojem rodnem mestu = ki mu manjka atiške dovtipnosti, ki je brez „atiške soli“.

2. dišati drugače kot prej = bolje dišati: ut insulsa resiperent Aus.

resound [rizáund] neprehodni glagol
odjekniti, odmevati (with od česa)
razlegati se, zveneti, imeti odmev
prehodni glagol
povzročiti odmev (razleganje); glasno naznanjati, širiti, slaviti, peti (slavo)
figurativno povzročiti senzacijo

to resound s.o.'s praises peti komu hvalo

respect² [rispékt] prehodni glagol
spoštovati, ceniti, upoštevati; imeti obzir (do), ne kršiti, ščititi (pravice); tikati se (česa), zadevati (kaj), imeti zvezo z

as respects kar se tiče
to respect one's elders spoštovati svoje starše
to respect neutrality spoštovati nevtralnost
to respect oneself nase gledati (nase nekaj dati)