Franja

powder¹ [páudə] samostalnik
prah, prašek; smodnik
farmacija prašek; puder; zagon, polet

to keep one's powder dry biti pripravljen na vse
the smell of powder borbeno izkustvo, ognjeni krst
sleng to take a powder izginiti, pobrisati jo
pogovorno not worth powder and shot ni vredno truda
food powder hrana za topove, vojaki
šport to put more powder into it močneje udariti, igrati z več poleta

pozavn|a ženski spol (-e …) glasba die Posaune, die Zugposaune; (altovska Altposaune, basovska [Baßposaune] Bassposaune)
angel s pozavno der Posaunenengel
igrati na pozavno posaunen

pozavna samostalnik
1. (trobilo) ▸ harsona, pozanPovezane iztočnice: altovska pozavna, baročna pozavna, basovska pozavna, pozavna na poteg, renesančna pozavna, tenorska pozavna

2. (igranje pozavne) ▸ harsona, pozan
3. (glasbenik) ▸ harsona, pozanV tem sestavu igra med 12 in 25 izvajalcev, navadno pet saksofonov, štiri trobente, štiri pozavne in štirje predstavniki ritem sekcije. ▸ kontrastivno zanimivo Ebben a felállásban 12–25 zenész játszik, általában öt szaxofonos, négy trombitás, négy harsonás és négy ütős.

pravic|a³ ženski spol (-e …) (upravičenost) do česa:

1. das Anrecht; zgodovina die Gerechtigkeit (pašna Hutgerechtigkeit)
pričakovalna pravica die Anwartschaft

2. die Berechtigung, -berechtigung (dedna Erbberechtigung, izključna Alleinberechtigung, lovska Jagdberechtigung, do proste vožnje Freifahrtberechtigung, do obstoja Existenzberechtigung, Daseinsberechtigung, do udeležbe Teilnahmeberechtigung, ribolovna Fischereiberechtigung, vrnitve Rückkehrberechtigung)

3. (upravičeni zahtevek) der Anspruch (auf)
zakonita pravica der Rechtsanspruch
der -anspruch (do nadomestila Ersatzanspruch, do demonstracij Demonstrationsrecht, do dediščine Erbschaftsanspruch, Erbanspruch, do dopusta Urlaubsanspruch, do nujnega deleža Pflichtteilsanspruch, do odškodnine Schadenersatzanspruch, Entschädigungsanspruch, do plače Gehaltsanspruch, do pokojnine Rentenanspruch, do povračila stroškov Kostenersatzanspruch, Kostenerstattungsanspruch, do preživnine Versorgungsanspruch, Unterhaltsanspruch, do provizije Provisionsanspruch, do regresa [Regreßanspruch] Regressanspruch, regresna Rückgriffsanspruch, iz garancije Garantieanspruch)

4. (pooblaščenost) die -berechtigung, die Befugnis, die -macht, die -gewalt (podpisovanja Unterschriftsberechtigung, Zeichnungsrecht, Zeichnungsberechtigung, Zeichnungsbefugnis, razpolaganja Verfügungsrecht, Verfügungsgewalt, Verfügungsmacht, Verfügungsbefugnis, souporabe Mitbenutzungsrecht, tožbe Klagerecht, Klagebefugnis)

5. (pooblastilo) die Befugnis (dajanja navodil Weisungsbefugnis, tožbe - za odvetnika Klagebefugnis, uporabljati prisilna sredstva Zwangsbefugnis, zastopanja Vertretungsbefugnis)

6. pravice in dolžnosti: (oblast) die Gewalt (staršev elterliche Gewalt, vzgoje Erziehungsgewalt, Erziehungsrecht)

7. (vrhovnost) die Hoheit (pobiranja davkov Steuerhoheit), das Hoheitsrecht

8.
domovinska pravica das Heimatrecht
figurativno imeti domovinsko pravico eingebürgert sein
pridobiti si domovinsko pravico sich einburgern
|
dajati pravico do berechtigen (zu) (tudi figurativno), das Recht geben auf
imeti pravico das Recht haben auf, berechtigt sein (zu), Anspruch haben auf, (biti pooblaščen) befugt sein (zu)
-berechtigt sein (obstoja daseinsberechtigt, lova jagdberechtigt, glasovanja stimmberechtigt, vzgajati erziehungsberechtigt, dajati navodila weisungsberechtigt, do preživljanja versorgungsberechtigt, podpore unterstützungsberechtigt, pokojnine rentenberechtigt, preživnine unterhaltsberechtigt, tekmovati/igrati šport spielberechtigt, podpisovanja zeichnungsberechtigt, voliti stimmberechtigt)
oseba s pravico do … der -berechtigte ( ein -r), die -berechtigte
(lova Jagdberechtigte, glasovanja Stimmberechtigte, vzgajanja Erziehungsberechtigte, dajanja navodil Weisungsberechtigte, preživljanja Versorgungsberechtigte, podpore Unterstützungsberechtigte, preživnine Unterhaltsberechtigte, podpisovanja Zeichnungsberechtigte)

pravljičar samostalnik
1. (pisec pravljic) ▸ meseíró, mesemondóZnamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.
2. (pripovedovalec pravljic) ▸ mesemondóZgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó
Zato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van.

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

prázen vacío ; (izpraznjen) vacíado; evacuado ; (ničev) vano

prazne besede! ¡palabras y nada más que palabras!
prazna grožnja vana amenaza f
prazno govoričenje palabrería f
prazna stran página f en blanco
udarec v prazno golpe m de vacío
biti prazen (o stanovanju) estar desocupado (ali desaquilado)
igrati pred prazno hišo (gledališče) actuar ante la sala vacía
oditi praznih rok irse con las manos vacías
teči v prazno (teh) marchar en vacío
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) dar en vacío

prepovédati prohibir; vedar ; (časopis) suprimir

prepovedano pod kaznijo prohibido bajo pena de multa
prepovedano je ... se prohibe..., está vetado...
kaditi prepovedano! ¡Se prohibe fumar!, ¡Es(tá) prohibido fumar!
igrati prepovedane igre (pri kartanju) jugar a los prohibidos

preside [prizáid] neprehodni glagol
predsedovati (at pri)
načelovati, voditi, nadzirati
figurativno vladati (over)

to preside at the organ igrati na orgle

pretend [priténd]

1. prehodni glagol
delati se, hliniti, varati, slepiti; predrzniti si, upati si

2. neprehodni glagol
pretvarjati se; drzniti si, domišljati si, zahtevati, lastiti si, pretendirati na kaj (to)

to pretend to be sick hliniti bolezen
to pretend to be robbers igrati se razbojnike
he pretends ignorance dela se, da ne ve
I don't pretend to learning ne domišljam si, da sem učen

primordial, e, aux [-mɔrdjal, djo] adjectif prvoten, prvobiten, bistven

jouer un rôle primordial igrati prvenstveno, bistveno, zelo važno, primordialno vlogo

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

pripráva

1. (delo) preparing, preparative arrangement (s pl); (hrane) cooking

brez pripráve unprepared, impromptu, extempore
igrati brez pripráve to play at sight

2. (pripomoček) instrument, device, appliance, contrivance, apparatus

grelna pripráva heating apparatus

produrre^*

A) v. tr. (pres. produco)

1. roditi; dati, dajati (tudi ekst.):
qui la terra produce poco tukaj zemlja slabo obrodi
la Grecia ha prodotto grandi uomini Grčija je dala velike može

2. proizvesti, proizvajati:
la fabbrica produce roulottes tovarna proizvaja bivalne prikolice

3. povzročiti, povzročati; narediti, delati; zbuditi, zbujati:
l'esplosione ha prodotto gravi danni eksplozija je naredila veliko škodo

4. predložiti; pokazati, prikazati; predstaviti; navesti, navajati
produrre un documento predložiti dokument
produrre scuse izmisliti si izgovore
produrre sulle scene prikazati na odru

B) ➞ prodursi v. rifl. (pres. mi produco) predstaviti se:
produrrsi in uno spettacolo igrati v predstavi

prohibido prepovedan

¡prohibido fumar! kaditi prepovedano!
¡entrada prohibida! vstop prepovedan!
mercancías prohibidas tihotapsko blago
jugar a los prohibidos igrati prepovedane igre s kartami

prolongation [-lɔ̃gasjɔ̃] féminin podaljšanje; sport podaljšek; odlog, rok

fouer les prolongations (sport) (nogomet) igrati podaljška
prolongation d'un délai podaljšanje roka
obtenir une prolongation du congé dobiti podaljšanje dopusta

proverbe [prɔvɛrb] masculin pregovor; komedija, ki ilustrira kak pregovor

Proverbes de Salomon Salomonovi izreki
jouer un proverbe (théâtre) igrati komedijo, ki ilustrira pregovor
passer en proverbe (figuré) preiti v, postati pregovor

pr̂vī -ā -ō prvi: -a pomoć; ti nisi u -oj mladosti; to se vidi na -om koraku; radnik od -e ruke odličen delavec; pitanje -oga reda pomembno vprašanje; voditi -u riječ u društvu imeti prvo besedo v družbi; svirati -u violinu tudi ekspr. igrati prvo violino; u -om redu je on stručnjak, i tek onda pisac; stavljati što u prvi plan postavljati kaj na prvo mesto; biti u -om planu biti na prvem mestu; prvi kokoti, prvi pijetli prvi petelini, zelo zgodaj; prvi put prisl. prvič, prvikrat; Prva neprijateljska ofanziva; Prvi maj; Prvi srpski ustanak; Prvi svjetski rat

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

pulsar udariti na, dotakniti se (strune); potipati pulz; udarjati, biti (srce, žila)

pulsar el arpa igrati na harfo