ponávljati (-am) | ponovíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. ripetere, reiterare, rifare; bissare:
ponavljati gibe ripetere i movimenti
ponavljati iste besede rifare lo stesso discorso
ponoviti vprašanje rinnovare la domanda; ripetere la domanda
ponoviti odlomek bissare il brano
ponavljati obrabljene fraze rifriggere luoghi comuni
2. šol. ripetere, ripassare, rivedere:
ponoviti gradivo, lekcijo ripetere, rivedere la lezione
ponavljati razred ripetere l'anno
B) ponávljati se (-am se) | ponovíti se (-ím se) imperf., perf., refl. ripetersi:
potresni sunki se ponavljajo le scosse sismiche si ripetono
pisatelj se je začel ponavljati lo scrittore ha preso a ripetersi
Zadetki iskanja
- ponéhati, ponehávati cesar
vihar (neurje) je ponehal(o) la tormenta ha cesado; ha vuelto la calma - ponesréčiti se (-im se) perf., refl.
1. rimanere vittima (di un incidente), perire; avere un incidente:
ponesrečil se je ha avuto un incidente
2. non riuscire, fallire, abortire - ponêsti (-nêsem)
A) perf.
1. portare; trasportare:
raketa je ponesla satelit v vesolje il missile ha portato il satellite in orbita
2. ponesti ime, slavo portare il nome, diffondere la fama:
naši smučarji so ponesli slavo slovenskega športa v svet i nostri campioni di sci hanno portato il nome dello sport sloveno nel mondo
B) ponêsti se (-nêsem se) perf. refl. (obnesti se) fare, dare buona prova; riuscire bene:
stroj se je ponesel il macchinario ha dato buona prova - popáriti (-im)
A) perf.
1. scottare; dare una scottata, versare (sopra) acqua bollente
2. agr. bruciare:
slana je poparila cvetje la brina ha bruciato i fiori
3. (potreti, pobiti) abbattere, avvilire, scoraggiare
B) popáriti se (-im se) perf., refl. scottarsi - popíti (-píjem) perf.
1. bere (tudi ekst.):
precej je popil, pa ni prišteven ha bevuto troppo e non ragiona
2. asciugare, assorbire - popustíti (bolečina) ceder ; (vnema) entibiarse ; (vihar) calmarse ; (mrzlica) remitir, declinar , (privoliti) condescender; disminuir, decrecer ; (cene) bajar ; (prenehati) cesar (tudi dež) ; (dati se omehčati) dejarse ablandar
ne popustiti komu v čem no ceder a alg en a/c
napetost v političnem položaju je popustila la tensión política ha disminuido (ali cedido) un poco
popustiti v svojih zahtevah reducir sus pretensiones - por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist
lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride - porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.
1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
porabiti ves denar spendere tutti i soldi
2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima
3. (oguliti) logorare (il vestito) - poráziti (-im) | porážati (-am) perf., imperf.
1. (premagati) sconfiggere, sbaragliare, sgominare; ekst. battere:
domače moštvo je porazilo goste la squadra locale ha battuto la squadra ospite
2. pren. (prevzeti, presenetiti) conquistare; sopraffare:
porazila jo je lepota kraja fu conquistata dalla bellezza del luogo - poròd parto m ; alumbramiento m ; nacimiento m
porod brez bolečin parto sin dolor
porod dvojčkov (trojčkov) parto gemelar (triple)
prezgodnji porod parto prematuro
biti na porodu estar de parto
pomoč pri porodu asistencia f al parto, med obstetricia f
to je bil težak porod ha sido un parto difícil (tudi fig) - poroka samostalnik
1. (o zakonski zvezi) ▸ esküvő, házasságkötés, házasságnačrtovati poroko ▸ esküvőt tervezpraznovati poroko ▸ házasságkötést ünnepelobletnica poroke ▸ kontrastivno zanimivo házassági évfordulótradicionalna poroka ▸ hagyományos esküvőporoka iz ljubezni ▸ szerelmi házasságprivoliti v poroko ▸ házasságba beleegyezikporoka na gradu ▸ esküvő a várbanpriča na poroki ▸ kontrastivno zanimivo esküvői tanúvabilo na poroko ▸ kontrastivno zanimivo esküvői meghívópriprava na poroko ▸ előkészületek esküvőresvatje na poroki ▸ kontrastivno zanimivo nászvendégekgostje na poroki ▸ kontrastivno zanimivo nászvendégekfotografije s poroke ▸ kontrastivno zanimivo esküvői fényképekorganizacija poroke ▸ esküvőszervezésdatum poroke ▸ házasságkötés időpontjakraj poroke ▸ házasságkötés helyesanjska poroka ▸ álomesküvőrazkošna poroka ▸ fényűző esküvőobred poroke ▸ kontrastivno zanimivo esküvői szertartás, kontrastivno zanimivo házassági szertartásiti na poroko ▸ esküvőre megybiti na poroki ▸ esküvőn vanskrivna poroka ▸ titkos esküvőFotografije so pricurljale v javnost le dobra dva tedna pred njeno poroko. ▸ A fotók mindössze két héttel az esküvője előtt szivárogtak ki.
Dogovorili so se za datum poroke in jo prijavili v cerkvi in na matičnem uradu. ▸ Megbeszélték az esküvő időpontját, majd bejegyeztették a templomban és az anyakönyvi hivatalban.
Povezane iztočnice: istospolna poroka, srebrna poroka, civilna poroka, cerkvena poroka, diamantna poroka, platinasta poroka, dogovorjena poroka
2. (združitev) ▸ házasság, frigypolitična poroka ▸ politikai házasság, politikai frigyAnalitiki pričakujejo razburkano politično poroko. Stranki imata skoraj diametralno nasprotna stališča o problemu priseljencev. ▸ Elemzők viharos politikai frigyre számítanak. A két párt szinte szöges ellentétben áll egymással a bevándorlók problémájával kapcsolatban.bančna poroka ▸ bankházasságČe banki izpeljeta združitev, bo to največja bančna poroka doslej. ▸ Ha az egyesülés létrejön, ez lesz minden idők legnagyobb bankházassága. - posizione f
1. položaj; lega; mesto:
la posizione di un astro položaj nebesnega telesa
posizione di testa, di coda šport mesto na čelu, na začelju
luci di posizione avto pozicijske luči
2. voj. položaj:
posizione chiave ključni položaj
guerra di posizione pozicijska vojna
3. položaj, drža (telesa):
posizione eretta zravnana drža
posizione fetale položaj ploda (v maternici)
4. pren. stališče:
prendere posizione zavzeti stališče
5. pren. gmotni, družbeni položaj:
ha un'ottima posizione dobro je situiran
farsi una posizione postati premožen
6. astr. položaj
7. glasba lega:
posizione stretta, lata ozka, široka lega - poslédica (-e) f conseguenza, effetto, danno, risultato:
kajenje ima nepopravljive posledice za zdravje il fumo ha effetti deleteri per la salute
odstraniti posledice potresa eliminare i danni provocati dal terremoto
šolska reforma je imela dobre in slabe posledice la riforma scolastica ha comportato effetti positivi e negativi - pospéšek (-ška) m accelerazione; pren. spinta:
fiz. negativni, pozitivni pospešek accelerazione negativa, positiva
fiz. pospešek prostega pada, težnostni pospešek accelerazione di gravità
pog. avto ima dobre pospeške l'auto ha una buona ripresa - posréčiti se (-im se) perf. refl. riuscire, venire bene, avere buon esito:
poskus se je posrečil l'esperimento ha avuto buon esito
posrečilo se jim je, da so prišli na vrh riuscirono a raggiungere la cima - postárati envejecer
zelo se je postarala ella ha envejecido mucho - postlán (-a -o) adj. rifatto (il letto):
pren. v življenju mu ni bilo z rožicami postlano in vita non ha dormito in un letto di rose - posto2 m
1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto
2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu
3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče
4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo
5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem
6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je
7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče - postópati (-am) imperf.
1. vagabondare, girovagare, gironzolare
2. (lenariti) bighellonare, oziare, poltrire, fare una vita da scioperato
3. (ravnati) agire, procedere; trattare:
z menoj je postopal kot z sebi enakim mi ha trattato da pari, alla pari