Franja

accommodant, e [-dɑ̃, t] adjectif prilagodljiv, voljan, ustrežljiv, priljuden, spravljiv

être très accommodant biti zelo priljuden

accomodare

A) v. tr. (pres. accōmodo)

1. popraviti:
accomodare una strada, un vestito popraviti cesto, obleko

2. zgladiti, poravnati:
accomodare una lite poravnati spor

3. dati na mesto, razporediti:
accomodare i volumi in uno scaffale razporediti knjige na polici

B) v. intr. ugajati, ustrezati:
venga quando le accomoda pridite, kadar vam ustreza

C) ➞ accomodarsi v. rifl. (pres. mi accōmodo)

1. sesti:
si accomodi! izvolite sesti!

2. prilagoditi se, navaditi se:
è un tipo che si accomoda facilmente to je človek, ki se z lahkoto prilagaja

3. sporazumeti se:
sul prezzo ci accomoderemo glede cene se bomo že sporazumeli

accompli, e [akɔ̃pli] adjectif dovršèn; izvrsten, prvovrsten, izpolnjen (želja, dolžnost)

fait masculin accompli dovršeno dejstvo
être mis devant le fait accompli biti postavljen pred dovršeno dejstvo
maitresse féminin de maison accomplie vzorna gospodinja
il a 20 ans accomplis dovršil je 20 let

accoppiare

A) v. tr. (pres. accōppio)

1. združiti (tudi pren.):
accoppiare l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

2. redko poročiti

B) ➞ accoppiarsi v. rifl. (pres. mi accōppio) pariti se

accorciativo

A) agg. skrajševalen

B) m pomanjševalnica; okrajšano ime:
Beppe e Pino sono accorciativi di Giuseppe Beppe in Pino sta skrajšani obliki za Giuseppe

accordato agg.

1. odobren

2. usklajen

3. glasba uglašen:
il pianoforte non è accordato klavir ni uglašen

accordé, e [-de] masculin, féminin, vieilli zaročenec, -nka

accōrdo m

1. soglasje, skladnost, sporazum, dogovor:
d'accordo, di buon accordo, di comune accordo, d'amore e d'accordo sporazumno, v popolnem soglasju
essere, trovarsi, andare d'accordo con qcn. strinjati se, soglašati s kom
Siamo intesi?- D'accordo! Zmenjeno? - Velja!
mettersi d'accordo sporazumeti se
accordo sindacale sindikalni dogovor
gli accordi di Londra londonski sporazumi

2. glasba akord

3. jezik ujemanje

accoutumé, e [-tüme] adjectif navaden, običajen; (na)vajen

à l'heure accoutumée ob običajni uri
être accoutumé à quelque chose biti vajen česa, navajen na kaj
il n'y est pas accoutumé ni tega vajen
comme à l'accoutumée kot običajno

accru, e [akrü] adjectif povečan; ojačen

accueillant, e [akœjɑ̃, t] adjectif gostoljuben, prijazen, ljubezniv, prijeten

hôte masculin accueillant prijazen gostitelj
auberge féminin accueillante prijetna gostilna
famille féminin accueillante prijazna, gostoljubna družina

accusé, e [aküze] adjectif obtožen; figuré izrazit, poudarjen; masculin, féminin obtoženec, -nka

accusé masculin de réception potrdilo o prejemu
acquitter, condamner l'accusé oprostiti, obsoditi obtoženca
les traits accusés du visage izrazite poteze v obrazu

acērbo agg.

1. nezrel (tudi pren.):
è troppo acerbo per questi studi za ta študij je preveč nezrel

2. trpek, rezek, oster, osoren (tudi pren.):
rimprovero acerbo ostra graja

3. knjižno boleč, hud:
una delusione acerba boleče razočaranje

acerbus 3, adv. -ē

1. trpek, grenek, kisel (naspr. dulcis, mitis, suavis): Neptuni corpus acerbum Lucr. grenka morska voda, acerbissima olea Ca.; pren.: frigus H. ali ictus phalangii Plin. oster, skeleč, vultūs acerbi O. kisel obraz, ac. stridor Plin. ali serrae stridentis horror Lucr. ali vox Sen. ph., Val. Max., Q. oster, rezek, vox acerbissima Corn., ac. recitator H. zoprn; pesn. acc. neutr. pl. nam. adv.: acerba tuens V. žarko zroč (prim. δεινὰ βλέπων), acerba fremens V. bridko škrtajoč, acerba sonans V. zadirčno.

2. neugoden, nezrel: pirum, oliva Plin., uva Pl., uvae Col.; pren. negoden, negotov, nedognan: virgo Varr. ap. Non. nedorasla, res acerbae Ci., partus acerbi O. negoden porod, splav, funus V. ali mors Cu., Plin. (pre)rana, acerbe mori Ci. prerano.

3. pren.
a) osoren, oduren, čemeren, strog, neprijazen, pretirano natančen, siten (naspr. comis, lenis, moderatus, remissus): homo, hostis, inimicus Ci., quis acerbior, quis crudelior fuit? Ci., acerba Libitina H., ac. alicui Ci., mater in filios acerba O., ac. in exigendo Ci., acerbe accusare, necare Ci., acerbe (-ius -issime) invehi in aliquem Ci., acerbissime dicere, exigere pecunias C., acerbe severus Ci. pretirano strog; kot subst. masc. = čemernik, kisavt, čemeren rešetalec: posse acerbos e Zenonis schola exire Ci., quae proborum ... non acerborum sunt Ci., modestus occupat obscuri speciem taciturnus acerbi H.; o abstr. strog, natančen, krut, hud, pretirano natančen: lex, cruciatus, supplicium, sententia, severitas Ci., delectus, inquisitio L., imperium acerbius N., animi duriores acerbioresque Ci., acerbissima diligentia, exactio, acerbissimae poenae, acerbissima tributa Ci., odium acerbissimum Ci. najhujše; o govoru, jeziku: bridek, piker, žaljiv: vox Ci., contumeliae, litterae Ci., lingua L., rumor Tib., facetiae T., scriptum, acerbissimum acclamationum genus Suet.
b) bridek, mučen, bolesten, otožen, žalosten: funus Pl., Ci., incendium, bellum, caedes, interitus, dolor, iniuria, luctus, spectaculum, recordatio Ci., mors Ci., N., O., Plin. iun., consilium neutri parti acerbum L., in rebus acerbis Lucr., quam triste hoc ipsi, quam acerbum mihi Plin. iun.; acerbum est (z inf.) Pl. bridko je; acerbe ferre (aliquid) Ci., C. z nejevoljo prenašati = za zlo vzeti, jemati (kaj), bolestno (ob)čutiti, acerbius inopiam ferre Ci.; kot subst. neutr. v pl. in sg. bridkost: acerba ex amore homini oblata Ter., multa acerba ... habuit ille annus Ci., aliquid cotidie acerbi ... nuntiatur Corn.

acéré, e [asere] adjectif pojekljen, oster (klina); jedek, žaljiv, strupen (beseda)

écrire d'une plume acérée pisati z žaljivimi, jedkimi besedami

achalandé, e [-de] adjectif založen z blagom; vieilli ki ima mnogo odjemalcev

épicerie féminin bien achalandée dobro založena špecerijska trgovina

acharné, e [ašarne] adjectif zagrizen, ogorčen; trdovraten, žilav; ves obseden, nor (à na), zagrizen (à v)

adversaire masculin, ennemi masculin, combat masculin zagrizen, ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj

achevé, e [ašve] dokončan, dovršen; figuré popoln; uničen; prebrisan

d'un ridicule achevé zelo smešen, grotesken

acido

A) agg.

1. kisel

2. jedek, zajedljiv, zlohoten:
un carattere acido e intollerante zajedljiv in nestrpen značaj

B) m kem. kislina:
acido acetico ocetna kislina
acido carbonico ogljikova kislina
acido cloridrico (muriatico) solna kislina
acido fenico karbolna kislina
acido nitrico dušikova kislina
acido oleico oleinska kislina
acido prussico cianovodikova kislina
acido solforico žveplena kislina
acido urico sečna kislina

acidulé, e [-le] adjectif kiselkast

bonbons masculin pluriel acidulés kiselkasti bonboni