Franja

nakáznica (-e) f

1. vaglia:
pošta brzojavna poštna nakaznica vaglia telegrafico postale
poslati denar po nakaznici inviare denaro per, con vaglia

2. hist. tessera:
krušna, živilska nakaznica tessera del pane, tessera annonaria

nalágati (-am) | naložíti (-ím) imperf., perf.

1. caricare:
nalagati ladjo, vagon caricare la nave, il vagone

2. ammucchiare, accatastare; impilare:
nalagati knjige na mizo ammucchiare libri sul tavolo

3. mettere sul fuoco

4. banč. depositare; investire:
nalagati denar v vrednostne papirje investire in titoli
nalagati denar v banko depositare il denaro in banca

5. pren. incaricare qcn. di qcs., affidare, accollare (compiti e sim.):
nalagati komu breme oberare, sovraccaricare, onerare qcn.

6. pren. imporre (tributi) a

naložíti (tovor) to load, to freight; to lay on, to put on; (davke ipd.) to impose; (ukazati) to order, to impose, to command, to charge

naložíti denar v to invest money in, to assign funds to, (v banko) to deposit
naložíti ogenj to kindle (ali to light) a fire
zopet naložíti ogenj to replenish a fire (peč a stove)
naložíti davek na impose a tax
naložíti jih komu (figurativno) to give someone a thrashing

napúmpati (-am) perf. pog. pompare:
napumpati koga za denar scroccare soldi a qcn.
vulg. napumpati dekle mettere incinta una ragazza
napumpati koga istigare qcn.

naštéti naštévati to list; to enumerate; to count up; (imenoma) to itemize; to have done (ali to finish) counting

naštéti, naštévati izgube to list the losses
naštéti, naštévati denar to pay out money

naturaln|i (-a, -o) Natural- (denar das Naturalgeld, dajatev die Naturalabgabe, forma die Naturalform, mezda der Naturallohn, obligacija die Naturalobligation, terjatev die Naturalforderung, vrednost der Naturalwert)
naturalno gospodarstvo die Naturalwirtschaft, Naturwirtschaft
naturalna obveznost die natürliche Verbindlichkeit

navŕtati (-am) perf. ➞ vrtati

1. forare; trapanare; trivellare

2. (z vrtanjem priti do česa)
navrtati nov vrelec aprire un nuovo pozzo
pog. navrtati koga za denar spillare denari da qcn.

nàzveckati -ām nažvenketati: crkvenjakovu kesu vjernici su nazveckali obilato cerkovnikovo mošnjo, vrecko so verniki napolnili, z žvenketom metaje vanjo denar

necessary² [nésisəri] samostalnik
potreba
množina življenjske potrebščine
ekonomija potrebščina

sleng the necessary denar; arhaično stranišče

negōtior -ārī -ātus sum (negōtium)

1. kupčevati, tržiti, trgovati na debelo, ukvarjati se s prekupčevanjem (s preprodajo), ukvarjati se z denarništvom (s financami, z denarno trgovino, z bančništvom): Curius, qui Patris negotiatur, multis et magnis de causis a me diligitur Ci., cum se Syracusas otiandi … non negotiandi causā contulisset Ci., equites Romani in Asia negotiati sunt Ci., quod in Gallia negotiatus erat S., qui illic negotiarentur C. ki so se tam ukvarjali s finančništvom = ki so za obresti posojali denar (ali pa nakupovali žito), circumspiciebam, in quod me mare negotiaturus immitterem Sen. ph.

2. sploh kupčevati, tržiti, trgovati: cives Romani negotiandi causa in Gallia constiterant C., sed etiam aviditate praedae ea facinora fiebant, quia negotiandi ferme causa argentum in zonis habentes in commeatibus erant L., ut negotiari possis, aes alienum facias oportet Sen. ph. — Od tod subst. pt. pr. negōtiāns -antis, m
a) veletrgovec, menjalec, bančnik, bankir: praefecturam petivit, negavi me cuipiam negotianti dare Ci. ep.
b) sploh trgovec, prekupčevalec, poslovnež, trgovski posrednik, prodajalec, kupec, obrtnik: negotiantes in basilica Vitr., alia enim dare debemus faeneranti alia colenti agrum, alia negotianti Sen. ph., aratores ac negotiantes Suet.

3. pren. tržiti s čim = ukvarjati (baviti) se s čim, dobiček imeti od česa: animā statim nostrā negotiari Plin.

nekován uncoined; (železo) not wrought

nekováni denar paper money

nȅpovrāt m nevrnitev: otišao je u nepovrat odšel je tja, od koder ni vrnitve; na nepovrat uzajmiti novac izposoditi si denar, ki nikoli ne bo vrnjen; gl. tudi unepovrat

neràd (-ráda -o) adj. (v adv. rabi) malvolentieri, a malincuore, controstomaco; knjiž. obtorto collo:
nerad hodi v šolo frequenta la scuola malvolentieri
ta krompir se nerad kuha questa specie di patate si cuoce male
rad ali nerad kaj napraviti fare qcs. di buona o di mala voglia, volente o nolente
pren. denar mu gre nerad iz rok è un tirchio, un avaraccio
pog. nerad dati (denar) sganciare
nerad kaj storiti riluttare a
nerad odpotovati riluttare a partire

nerf [nɛr] masculin živec; familier kita, tetiva; figuré glavni dejavnik, duša

nerfs pluriel de bronze železni živci
un paquet de nerfs (figuré) zelo živčna oseba
attaque féminin de nerfs živčni napad
nerf de bœuf bikovka, žilavka
nerf de la guerre (figuré) denar
guerre de nerfs živčna vojna
avoir du nerf biti močan, energičen
avoir ses nerfs biti živčen, nervozen
avoir les nerfs tendus biti v živčni napetosti
avoir les nerfs en pelote biti zelo razdražljiv
il a les nerfs à toute épreuve živci ga nikoli ne izdajo, ima železne živce
il a les nerfs ébranlés ima razrvane živce

nêsti (nêsem)

A) imperf. ➞ nositi

1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene

4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare

B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

1. incedere

2. muoversi, spostarsi

3. diffondersi, spargersi

ni in ne, niti; ali

ni tú siquiera niti ti ne
sin más ni más nenadoma, naenkrat
sin miedo ni vergüenza brez strahu ali sramu
¡ni soñarlo¡ ¡ni por pienso! še v sanjah ne!
¡ni que fuera un loco! bi moral biti nor!
¿para qué quieres ni dinero ni libros¿ čemu hočeš denar ali knjige?

nikákršen (-šna -o) adj. (noben) nessuno:
ne dam za nikakršen denar non lo do a nessun prezzo

níkljast (of) nickel

níkljast denar nickel coins pl

ninguno nihče, nobeden; kdo

no lo sabe ninguno (= ninguno lo sabe) nihče ne ve tega
¿tienes dinero¿ No tengo ninguno imaš denar? Nimam ga
si ninguno viene če kdo pride

noben [ê] (-a, -o) kein; (nikakršen) keinerlei
sploh noben überhaupt kein/keiner
noben drug niemand anders
na noben način keinesfalls, keineswegs
za nobeno ceno/za noben denar um keinen Preis, ja nicht, nie und nimmer
z nobene strani keinerseits
nobena živa duša keine lebende Seele
noben hudič kein Schwein, keine Sau, kein Hund
to ni nobena umetnost das ist keine Kunst
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
| ➞ → nobeden