Franja

indiquer [-ke] verbe transitif na-, o-značiti, (po)kazati; naznaniti; dati spoznati ali sklepati; določiti

indiquer du doigt quelqu'un, quelque chose s prstom (po)kazati na koga, na kaj
ma montre indique deux heures et demie moja ura kaže pol treh
indiquer l'heure du départ določiti uro odhoda
tout indique que ... vse kaže, da ...
le peintre a indiqué un paysage d'automne slikar je nakazal (skiciral) jesensko pokrajino
indiquer une rue pokazati (povedati za, napotiti v) ulico
cela indique une grande intelligence to kaže (dokazuje, odkriva) veliko inteligenco

individualize [indivídjuəlaiz] prehodni glagol
individualizirati, dati osebni pečat, specificirati

inducir [-zc-; pret: -je] pregovoriti; zavesti, zapeljati; povzročiti, povod dati; elektrika inducirati; izvajati, sklepati (de iz)

corriente inducida inducirani tok
inducir a (hacer) a. pregovoriti k, pripraviti do
inducir en error v zmoto zavesti

indulgenciar odpustek dati

infarinare

A) v. tr. (pres. infarino)

1. posuti, posipati (z moko); pren. pobeliti

2. pren. dati površno znanje:
infarinare qcn. di latino dati komu površno znanje iz latinščine

B) ➞ infarinarsi v. rifl. (pres. mi infarino) šalj. napudrati se

informar obvestiti, informirati, (pri)javiti; sodno preiskovati; dati poročilo, poročati

informarse informirati se (de, sobre o), seznaniti se (z)
estar bien informado biti dobro informiran

infornare v. tr. (pres. inforno)

1. dati v peč; peči kruh

2. šalj. hlastno jesti, goltati

ingabbiare v. tr. (pres. ingabbio)

1. dati v kletko

2. dajati v gajbe

3. zapreti, zapirati; šalj. spraviti za zapahe

4. gradb. navt. narediti, delati ogrodje

ingessare v. tr. (pres. ingēsso)

1. zagipsati, mavčiti

2. med. dati v mavec

in-gūsto -āre da(ja)ti pokusiti: Iovi sanguinem Tert.

iniettare

A) v. tr. (pres. iniētto)

1. med. vbrizgniti, vbrizgati; dati injekcijo; injicirati

2. tehn. vbrizgniti, vbrizgati

B) ➞ iniettarsi v. rifl. (pres. mi iniētto) podpluti, prepojiti se s krvjo:
gli occhi gli si iniettarono di sangue oči so mu postale podplute

initiieren dati pobudo za

injicirati -am (lat. inicere) injiclrati, dati injekciju, ubrizgati, uštrcati

insaccare

A) v. tr. (pres. insacco)

1. dati v vrečo:
insaccare il pallone šport poslati žogo v mrežo

2. kulin. nadevati meso, delati klobase

3. pren. stlačiti

4. pren. (infagottare) stlačiti, strpati; ohomotati:
l'avevano insaccato in un cappotto che gli arrivava ai calcagni ohomotali so ga v plašč, ki mu je segal do peta

B) ➞ insaccarsi v. rifl. (pres. mi insacco) zariniti se, stiskati se

īn-sapōrō -āre okusno (slastno) storiti kaj, slast da(ja)ti čemu: vina marinis permixtionibus Cass.

īn-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

I. z zunanjim obj.

1. popis(ov)ati, z napisom označiti (označevati), napis čemu napraviti: versā pulvis inscribitur hasta V., eas statuas poni inscribique iussisti Ci., sepulcrum inimico nomine inscriptum Ci., i. aras Suet., lapides Q., lapis inscriptus Tib., basis inscripta est Mart., cellae inscriptae nomina Mart.; pesn.: flores inscripti nomina regum V. popisane z imeni, sua quemque inscribit facies O. ga natanko označuje.

2. occ.
a) nasloviti (naslavljati), naslov (ime) dati, imenovati: inscribere librum „rhetoricum“ Ci., liber, qui „oeconomicus“ inscribitur (inscriptus est) Ci., libellos Ci., disputationem Q., orationem, togatam (sc. fabulam), imagunculam Suet., i. dominum alicui rei Sen. ph., Martem Sil., arcem publicarum aedium nomine Plin. iun., aedes venales Pl., na prodaj ponujati, aedes Ter. v najem ponujati; tako tudi: aliquem litteratorem i. Suet.
b) pismo nasloviti, naravnati na koga, nameniti komu: epistulam inscribere patri Ci., fasciculus, qui est M'. Curio inscriptus Ci.
c) (na)slikati, z barvami opisa(va)ti, opika(va)ti, tetovirati: inscriptāque … deus qui navigat alno Stat., i. corpora Plin.
č) znamenje vž(i)gati komu, (o)žigosati ga: Iuv., servi inscripti Plin., Mart.; subst. īnscrīpta -ōrum, n na(d)pisi, naslovi: Gell. —

II. z notranjim obj.

1. (na)pisati na kaj, (na)pisati kaj: si quae essent inscriptae litterae Ci., inscripsit sacrum semusto stipite nomen Lucan.; z določilom na vprašanje kje?: ut esset, quod in basi tropaeorum inscribi posset Ci., buculae in femore nomen Myronis inscriptum erat Ci., nomen in porta Ci., in libellis Ci., aliquid in alicuius sepulcro Ci., Lact.; tudi dat.: vestris monumentis suum nomen inscripsit Ci., sibi nomen philosophi Ci. nadeti si ime, nomen tumulo Q., vexillis Suet., alicui stigmata Sen. ph.; pren.: inscriptum sit in fronte eius Ci. naj bo napisano na njegovem čelu, orationem in animo Ci. vtisniti v srce; pesn.: inscripsere deos sceleri O. napisali so na svoj zločin imena bogov = so ga pripisali bogovom, mea dextera leto inscribenda tuo est O. njej gre (je treba) pripisovati tvojo smrt.

2. occ.
a) kot tožnik podpisati: Cod. I.
b) staro pisavo nerazpoznavno narediti, čez kaj pisanega pisati: i. in testamento Icti.

inserieren oglaševati, dati oglas

insert² [insə́:t] prehodni glagol
vložiti, vstaviti, vriniti (in, into v, between med)
elektrika vključiti, priklopiti; dati v časopis, inserirati; vreči v (kovanec)

insinuer [ɛ̃sinɥe] verbe transitif spretno ustvarjati slabo mnenje o kom, insinuirati; prišepetavati kaj, spretno namigovati na kaj, spretno dati razumeti; podtikati komu kaj

qu'insinuez-vous par là? kaj hočete reči s tem? na kaj namigujete?
insinuer une sonde dans une plaie spretno vriniti sondo v rano
s'insinuer spretno (počasi, neopazno) se vsiliti, se vriniti, se vtihotapiti
s'insinuer dans la foule vriniti se v množico
je me suis insinué dans ses bonnes grâces, dans sa confiance posrečilo se mi je pridobiti njegovo naklonjenost, njegovo zaupanje
le poison s'insinue dans les reins strup počasi prodira v ledvice

īn-sōlō -āre -āvī -ātum (in, sōl) na sonce da(ja)ti, na soncu sušiti, segre(va)ti: uvas Col., humus insolatur Col. se segreje, dies insolatus Col. sončen dan, vasa insolata Col.