Franja

božíčen Christmas

božíčni čas Christmas-tide, Christmas season, Yuletide, Yule
božíčni čas nakupovanj Christmas shopping season
božíčne čestitke Christmas greeting(s), greetings (ali compliments) of the season
božíčni dan Christmas Day, Feast of the Nativity
božíčno darilo Christmas present (ZDA gift), (za poštarja, smetarja ipd.) Christmas box
božíčna dopisnica Christmas card
božíčno drevo Christmas tree; tannenbaum; aeronavtika žargon airfield lights pl
božíčna gratifikacija Christmas gratuity
božíčna obdaritev distribution (ali pogovorno handing round) of Christmas presents
božíčna pesem (Christmas) carol
božíčni praznik Christmas Day, Christmas, Christmastide
božíčni sejem Christmas fair
božíčna sveča Christmas candle
božíčni večer Christmas Eve
predbožičen preChristmas

božíčen de Navidad; navideño

božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
božične jaslice pesebre m
božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
božični običaj costumbre f navideña
božični večer Nochebuena f
božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad

božičn|i (-a, -o) weihnachtlich; Weihnachts- (čas die Weihnachtszeit, dan der Weihnachtstag, dodatek das Weihnachtsgeld, kolač der Weihnachtsstollen, nakupi Weihnachtseinkäufe množina, okraski der Weihnachtsbaumschmuck, promet der Weihnachtsverkehr, sejem der Weihnachtsmarkt, večer der Weihnachtsabend, igra das Weihnachtsspiel, obdaritev die Weihnachtsbescherung, pesem das Weihnachtslied, darilo das Weihnachtsgeschenk, drevesce der Weihnachtsbaum, počitnice Weihnachtsferien množina)

božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
Božji Gottes-
bič božji der /eine Geißel Gottes
blagoslov božj der Gottessegen
dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
božji rop der Gottesraub
božji sel der Götterbote
božji sin der Gottessohn
človek božji! Menschenskind!
mir božji der Gottesfriede
sin božji der Gottessohn
strah božji die Gottesfurcht
služba božja der Gottesdienst
hiša božja das Gotteshaus
Mati božja die Mutter Gottes
božja nevesta die Himmelsbraut
božja previdnost die göttliche Vorsehung
božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
božje kraljestvo das Reich Gottes
božje ljudstvo das Volk Gottes
dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
v Božjem imenu in Gottes Namen
v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
vdan v božjo voljo gottergeben
ves božji dan den lieben langen Tag
križ božji! um Himmels Willen!

bôžji de Dieu, divin

božja pot pélerinage moški spol
iti na božjo pot aller (ali se rendre) en pélerinage
ves božji dan toute la sainte journée
služba božja service moški spol (ali office moški spol) divin

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

bôžji de Dios; divino

ves božji dan todo el santo día
z božjo pomačjo con la ayuda de Dios
po božji milosti por la gracia de Dios
v božjem imenu en nombre de Dios
za božjo vojo! ¡por (amor de) Dios!
božja beseda el Verbo divino
božji dar don m dívino
božje čaščenje culto m divino
hiša božja iglesia f; templo m
božja njiva (pokopališče) cementerio m
služba božja culto m (ali oficio m) divino
šiba božja azote m de Dios
to je v božjih rokah Dios dírá

bravo

A) agg.

1. dober, sposoben:
un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
un bravo cane da caccia dober lovski pes

2. dober, pošten, spodoben:
un bravo giovane dober mladenič
brava donna pog. evfemistično cipa
ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
su, da bravo! le pogumno!

3. knjižno pogumen, srčen:
fare il bravo delati se pogumnega
notte brava divjaška noč
alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

B) inter. bravo!:
bravo, bis! bravo, bis!
bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

C) m

1. hist. plačani razbojnik, plačanec

2. ekst. telesni stražar, gorila

brezmésen meatless

brezmésen dan fast day, day of abstinence

brezmêsen (-sna -o) adj. senza carne; vegetariano; rel. di astinenza:
brezmesna hrana dieta vegetariana
brezmesen dan giorno di astinenza

bríti (bríjem) imperf. ➞ obriti

1. radere, rasare

2. soffiare, tirare (del vento):
burja brije soffia la bora
impers. ves dan je brilo ha soffiato tutto il giorno

3. pog.
briti norce, burke, šale scherzare
briti norce iz koga, s kom burlarsi di qcn.

brūmālis -e (brūma)

1. kar spada k zimskemu kresu, kresen: Varr., Lucr., dies Ci. najkrajši dan (v letu), diebus brumalibus Hirt. ob najkrajših dneh, sredi zime, meridies Col., mensis Plin. mesec, v katerem je najkrajši dan, menses duo hiemis Plin. meseca, najbližja najkrajšemu dnevu, oriens Col., Plin., ortus, occasus Plin., circulus Plin. zimski povratnik, signum Ci. znamenje Kozoroga, sidus Amm. ozvezdje Kozoroga.

2. zimski: tempus Ci. (Arat.), frigus V., Mart., frigora L., rigor Mel., venti Lucan., lux, nix, grando O., horae O. zimske urice, sidus O. zimski dan, solstitium Col.

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.

bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil

Bußtag, der, Buß- und Bettag dan spokornosti in molitve

by¹ [bai] predlog
blizu, pri, ob, od, do, med, po, s, poleg

by the advice of po nasvetu koga
by all means vsekakor
by air z letalom
by appearance po videzu
by s.o.'s bedside ob postelji koga
by birth po rodu
by blood po izvoru, po rodu
by boat z ladjo
by the by(e) mimogrede povedano, da ne pozabim
by chance po naključju, slučajno
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
by degrees postopoma
by my desire po moji želji
by dint of zaradi, s pomočjo
by the dozen na ducate
by experience po izkušnji
by far veliko bolj
by force nasilno
by George! pri moji veri!
by heart na pamet
by the hour na uro
by hundreds na stotine
by itself samo zase
by Jove! pri moji veri!
by law po zakonu
by leaps and bounds skokoma, hitro
by letter pismeno, s pismom
ameriško by mail po pošti
I have no money by me nimam s seboj denarja
by no means nikakor ne
by means of s pomočjo, s
by mistake pomotoma
by name po imenu
by nature po naravi
by next month do prihodnjega meseca
by now sedaj, že, medtem
one by one drug za drugim, posamezno
by o.s. sam zase, sam od sebe
by order po naročilu
by post po pošti
by profession po poklicu
by rail z železnico
by reason of zaradi
by right po pravici
by sea po morju, z ladjo
side by side drug poleg drugega
by stealth kradoma, skrivaj
by this time medtem; že; ob tem času
by trade po poklicu
to travel by London potovati prek Londona
by turns menjaje, drug za drugim, po vrsti
two by two, by twos po dva
by my watch po moji uri
by the way mimogrede, približno
by word of mouth ustno
by way of trial za poskus
by a year younger leto mlajši
two meters by six dvakrat šest metrov površine

cabāllātiō -ōnis, f (cabāllus) za en dan odmerjena konjska krma, obrok: Cod. Th.

cada vsak, -a -o

cada uno, cada cual vsak(do)
cada día vsak dan
cada día más, cada vez más vsak dan več; čim dlje, tem več
cada vez peor vsak dan slabše
cada (vez) que vsaki pot, kadar
cada (y) cuando que brž ko, čim; vsaki pot, kadar
¡me das cada sorpresa! lepa presenečenja mi pripravljaš!

cadere^* v. intr. (pres. cado)

1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla

2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan

caecus 3 (prim. caecilia, Caecilius)

I. act.

1. ki ne vidi, slep: Appius ille caecus senex Ci., Fortuna Ci., Hypsaeā caecior illā... spectes H., caecum corpus S. zadnja (narobna) stran; subst. caecus -ī, m slepec: facie miserabili senis, caeci, infantis Q., caeco reluxit dies T.; preg.: apparet id quidem... etiam caeco L. celo slepec bi moral to videti, ut si caecus iter monstrare velit H., caecis hoc, ut aiunt, satis clarum est Q., atqui haec (forma felicitatis) vel caeco perspicua est Boet.; o rečeh: rami Plin. brez očesc (popkov), intestinum Cael. slepič.

2. pren.
a) duševno slep, zaslepljen: o pectora caeca Lucr., ita caecus cupiditate et avaritiā fuisti Ci., caecus amentiā Ci., animus cupidine caecus S., furorne rapit caecos (vos) H., caecus ad mandata Pl. ali caecus ad has belli artes L. slep za kaj, caecus animo Ci. ali animi (loc.) Q., Gell.; z gen.: Ambr., Cl., caeca futuri mens hominum fati Lucan.; met. o kakem navdanju: caeca ac temeraria dominatrix animi cupiditas Ci., caeco quodam timore Ci., c. pavor T., metus O., caecis terroribus V., caecus amor sui H.
b) slep = negotov, neuspešen, neizvedljiv, brez namer, brez smotra, brezciljen: ne sint caecae obsecrationes tuae L. take, ki slepo zadenejo krivca in nekrivca, caecus e nubibus ignis Sil. ali caeci in nubibus ignes V. slepo leteče strele, caeco Marte resistunt V. v brezuspešnem, slepem, divjem boju, caecus casus fortunae Ci., c. casus L., cursus caecus (Fortunae) Lucan., c. error Sen. tr.

— II. pass.

1.
a) neviden, temen, mračen, mrkel: cum caeca nox non ostendisset Milonem Ci., caecae nubes et procellae Ci., caligo, umbrae, undae, carcer V., caeco pulvere campus miscetur V., domus Ci., loca Pr., cavernae O., gemmae Plin.; pren.: aliquid emere caeca die Pl. kupiti na tak dan, ko ni vidna kupna cena = na up vzeti; pesn.: caeca murmura V. zamolklo, clamor Val. Fl.
b) neviden, skrit, tajen, nezaznaven: limen erat caecaeque fores V., caeca vestigia V. (v labirintu), res caecae et ab aspectu remotae Ci., saxa caeca V. nevidne čeri v morju, vallum C. nasip z naperami, pokritimi z zemljo, freta, vada V., caecum dare cuspide volnus V. odzadaj, v hrbet raniti, spiramenta V., ictus L. udarec v hrbet, arma O.

2. pren. skriven, skrivnosten, temen, nedoumljiv, nedokazljiv: cur est hoc tam obscurum atque caecum? Ci., caecum erat crimen L., caecosque volutat eventus V. negotov, caeca fata, sors H. nedoumljiva.