Franja

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

nosečniški diabetes stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ terhességi cukorbetegség, terhességi diabétesz

notranji organ stalna zveza
(del telesa) ▸ belső szerv

nova gripa stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ új influenza

nutrition [-sjɔ̃] féminin, biologie presnova, presnavljanje; hranitev, prehrana

maladie féminin de la nutrition bolezen v presnavljanju

občutljiv² (-a, -o) za bolezni, motnje ipd.: anfällig, -anfällig (za bolezen krankheitsanfällig, za pozebo frostanfällig, za stres [streßanfällig] stressanfällig); tehnika za motnje: störanfällig; medicina za vreme: wetterfühlig
imeti občutljiva pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein
imeti občutljive ledvice schwache Nieren haben
| ➞ → podvržen

običajno prislov
(v večini primerov) ▸ általában, rendszerint, szokás szerintBolezen običajno v nekaj dneh mine. ▸ A betegség általában néhány napon belül elmúlik.
Rehabilitacija je običajno dolgotrajen proces, ki pa daje dobre rezultate. ▸ A rehabilitáció rendszerint hosszadalmas folyamat, amely azonban jó eredményeket hoz.
Drugačna je od deklet, s katerimi se je običajno videval. ▸ Más, mint azok a lányok, akikkel rendszerint találkozott.
Napetost je večja kot običajno. ▸ Nagyobb a feszültség, mint általában.

obilj|e² srednji spol (-a …) (blagostanje) der Wohlstand
… obilja Wohlstands-
(bolezen die Wohlstandskrankheit, družba die Wohlstandsgesellschaft, odpadki družbe obilja der Wohlstandsmüll)

obiskáti (-íščem) | obiskováti (-újem) perf., imperf.

1. far visita a; andare a trovare (uno):
obiskati bolnika, prijatelja far visita a un malato, andare a trovare un amico

2. visitare:
obiskati galerijo, razstavo visitare la galleria d'arte, la mostra

3. frequentare, andare da; seguire:
obiskati frizerja, odvetnika andare dal parrucchiere, dall'avvocato
obiskovati šolo frequentare la scuola
obiskovati tečaj računalništva seguire un corso d'informatica

4. pren.
na stara leta sta ga obiskala pomanjkanje in bolezen nella vecchiaia cadde in miseria e si ammalò

ocasional priložnosten

enfermedad ocasional (med) osnovna (glavna) bolezen, bolezen povzročiteljica

occupational [ɔkjupéišənəl] pridevnik
poklicen

occupational disease poklicna bolezen
occupational therapy delovna terapija
ekonomija occupational training strokovno izobraževanje

ocetni cik stalna zveza
vinogradništvo (bolezen vina) ▸ borecetesedés

očésen (of the) eye

očésna bolezen disease of the eyes
bolnišnica za očésne bolezni eye hospital
očésna jamica eye socket, socket of the eye, orbit of the eye
očésne kapljice eye drops, eye lotion
očésna kopel eye bath
očésno mazilo eye ointment
očésna napaka visual error
očésna operacija eye operation, operation on the eye
očésna utrujenost eye strain
očésno vnetje inflammation of the eye, ophthalmia
očésno zdravilo ophthalmic remedy
očésni zdravnik ophthalmologitst, eye specialist, oculist

očésen de l'œil, des yeux; oculaire; ophtalmique

očesna bolezen maladie ženski spol des yeux
očesna jamica orbite ženski spol
očesne kapljice collyre moški spol (liquide)
očesno vnetje ophtalmie ženski spol
očesni zdravnik oculiste moški spol, ophtalmologiste moški spol, ophtalmologue moški spol
očesno zrklo globe moški spol de l'œil
očesni živec nerf moški spol optique

očésen de (los) ojos, ocular; oftálmico

očesna jamica órbita f
očesna bolezen enfermedad f de los ojos
očesno mazilo (voda) pomada f (agua f) oftálmica
očesno vnetje oftalmía f
očesni zdravnik oculista m; oftalmólogo m
očesni živec nervio m óptico
očesno zrklo globo m del ojo

odkríti découvrir, mettre à jour; déceler, démasquer; dépister, détecter, dévoiler, révéler

odkriti streho, kozico découvrir le toit, la casserole
odkriti posteljo défaire le lit; (spomenik, poslopje) inaugurer
odkriti komu svoje srce, svoja čustva dévoiler son cœur, ses sentiments à quelqu'un
odkriti skrivnost, spletko, zaklad déceler (ali découvrir) un secret, une intrigue, un trésor
odkriti škandal, zaroto, zločin découvrir (ali dévoiler) un scandale, un complot, un crime
odkriti svoje tajne (figurativno) démasquer ses batteries, s'ouvrir à quelqu'un
odkriti bolezen dépister une maladie
odkriti kip dévoiler une statue
odkriti se se découvrir devant quelqu'un, donner un coup de chapeau
odkriti se komu (figurativno) se confier à quelqu'un, ouvrir son cœur à quelqu'un

odležáti (-ím) perf.

1. essere degente

2.
odležati bolezen, gripo ristabilirsi dalla malattia, dall'influenza

3. ekst. giacere

odtegníti (-em) | odtegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sottrarre, togliere, detrarre

2. distogliere, allontanare:
bolezen ga je odtegnila od učenja la malattia lo distolse dallo studio
odtegovati koga slabi družbi allontanare qcn. dalla cattiva compagnia

3. (zmanjšati izplačilo) detrarre, defalcare;
odtegovati obresti detrarre gli interessi

4. (odtegovati zaradi prisvojitve) distrarre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odtegniti, odtegovati pomoč non prestare aiuto, omettere soccorso
odtegniti zaupanje komu togliere la fiducia a qcn., non fidarsi più di qcn.
ne odtegniti oči, pogleda non distogliere gli occhi, lo sguardo
odtegovati pozornost ljudi distrarre l'attenzione della gente

B) odtegníti se (-em se) | odtegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. (izogniti se, izogibati se) sottrarsi, evitare; esentarsi:
odtegniti se kazni evitare la punizione
odtegniti se obvezi esentarsi da un impegno

2. (umakniti, umikati se) ritirarsi

oleandrov rak stalna zveza
botanika Pseudomonas savastanoi pv. nerii (bolezen) ▸ leanderrák

onkocerkiaza samostalnik
medicina (bolezen) ▸ Onchocerciasis, folyami vakság
Onkocerkiaza, znana tudi kot rečna slepota, je bolezen, ki jo povzroča okužba z zajedavcem, črvom Onchocerca volvulus. ▸ Az Onchocerciasis, amely folyami vakság néven is ismert, az Onchocerca volvulus parazita féreg által okozott betegség.
Sopomenke: rečna slepota