Franja

osnóven -vna -o prid. fundamental, de bază, capital, principal, elementar
□ osnovna šola şcoală primară
□ osnovna barva grund

ost|er [ó] (-ra, -ro) scharf, kot britev: messerscharf; (precizen) fein, pri razlikovanju: haarscharf; svetloba: grell; (negladek) [rauh] rau; odgovor ipd.: scharf, geharnischt; padec: schroff; konica: spitz, spitzig, spitz zulaufend; zima, mraz: streng, bitter; klima: [rauh] rau; pogajalec ipd.: hart, knallhart; dim: beißend
oster jezik eine spitze Zunge
oster ovinek der Knick, na cesti: die Spitzkehre
oster pogled scharfe Augen, der Falkenblick
oster sluh scharfes Gehör
ostra barva die Schockfarbe
ostra krtača die Kratzbürste
ostra senca der Schlagschatten
ostra slika ein scharfes Bild
biti ostrega vonja stechend riechen
pokazati v ostri luči figurativno scharf beleuchten
z ostrim … scharf-, spitz-
(pogledom scharfsichtig, jezikom scharfzüngig, spitzzüngig, robom scharfkantig)
ostro omejen snop, žarek: scharf gebündelt, od česa drugega: scharf abgesetzt von
streljati z ostro municijo scharf schießen (tudi figurativno)

označevaln|i (-a, -o) Absteck- (količek der Absteckpfahl, vrvica die Absteckleine, zastavica das Absteckfähnchen), Kenn- (številka die Kennziffer, barva die Kennfarbe, nit der Kennfaden, barvanje das Kennfärben)

palisander samostalnik
1. neštevno (les) ▸ paliszander
2. Dalbergia (drevo) ▸ paliszander
3. (o barvi) ▸ paliszander

Pariser¹ pariški; Pariser Abkommen pariške pogodbe; Pariser Blau pariško modra (barva); Pariser Bluthochzeit historische Bedeutung, Geschichte Šentjernejska noč; Pariser Kommune Pariška komuna

passé, e [pase] adjectif minul, pretekel; (barva) obledel

l'année passée lani
temps masculin passé pretekli čas
passé de mode (prešel) iz mode
il est 4 heures passées ura je štiri proč
couleur féminin passée obledela barva

pastélen

pastélna barva pastel
pastélna risba pastel, pastel drawing
pastélni svinčnik crayon

pasteln|i [é] (-a, -o) Pastell- (barva die Pastellfarbe, svinčnik der Pastellstift)

peroksid samostalnik
1. kemija (kemijska spojina) ▸ peroxidPovezane iztočnice: benzoil peroksid, natrijev peroksid, organski peroksid, vodikov peroksid

2. zlasti v kozmetiki (vodikov hidroksid) ▸ peroxidLase si rad barva s peroksidom. ▸ Szereti peroxiddal festeni a haját.
Belilne kreme, ki vsebujejo peroksid, lahko poškodujejo tako sklenino kot dlesni, še zlasti kadar so usta suha. ▸ A peroxidtartalmú fehérítőkrémek károsíthatják a fogzománcot és a fogínyt is, különösen ha száraz a száj.

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

pigmentn|i [ê] (-a, -o) Pigment- (barva die Pigmentfarbe)
pigmentno zrnce das Farbkorn

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

pirh moški spol (-a …) das Osterei
barva za pirhe die Eierfarbe

pirh samostalnik
(velikonočno jajce) ▸ hímes tojásSopomenke: velikonočno jajce
Povezane iztočnice: sekanje pirhov

pleskati se povratni glagol
neformalno (ličiti se) ▸ mázol
Nenehno se pleska in si barva lase, a vse tisto ji ne pomaga dosti. ▸ Folyton mázolja magát és festi a haját, de mindez nem sokat segít rajta.

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.

pomaranča samostalnik
1. (plod) ▸ narancsSopomenke: oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

2. Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfaSopomenke: pomarančevec, oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

pomaránčast en forme d'orange

pomarančasta barva (couleur ženski spol d') orange, orangé

pomarančen pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ narancs
2. (v kulinariki) ▸ narancs
3. (o plodu) ▸ narancs
4. (o pojavu na koži) ▸ narancsSopomenke: pomarančast

5. (o snovi) ▸ narancs

poppy [pɔ́pi] samostalnik
botanika mak; makov sok

poppy seed makovo zrnje
corn (ali field) poppy divji mak, purpelica
poppy red rdeča barva maka
britanska angleščina Poppy Day spominski dan na konec I. svetovne vojne