Franja

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Pelethronius 3 (Πελεϑρόνιος) peletrónijski = iz Peletrónija (Pelethronium, tesalska pokrajina ob Pelionu), k Peletróniju (kjer so bivali Lapiti in menda tudi Kentavri) sodeč; pesn. = tesál(ij)ski: Lapithae V., Erigdupus C. Lapit Erigdup, antra Lucan., pinus Stat. kopje. — Subst. Pelethronia -ae, f bot. peletrónija = zlati grmiček, tavžentroža (Exythraea centaurium Linn.): Ap. h.

Pēle͡us eī ali (po gr. deklinaciji) -eos, acc. -ea, voc. -eu, abl. (v prozi) -eō, m Peléj, kralj Mirmidoncev v tesalski Ftiji, kamor je pobegnil s svojim bratom Telamonom po umoru polbrata Foka, sin ajginskega kralja Ajaka, soprog Nereide Tetide, Ahilov oče: Ci., O., H., Cat., Mart., Val. Fl., Hyg. — Od tod adj. Pēlēius 3 (Πηληΐος) Peléjev, pesn. = Pelídov, Ahílov: facta Sil., virgo (= Briseis) Stat.; patron. Pēlīdēs -ae, m (Πηλεΐδης) Pelíd, Pelejev sin = Ahil: V., O., H.

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

Pēlūsium -iī, n (Πηλούσιον) Pelúzij, egiptovsko mesto ob Sredozemskem morju, obmejna trdnjava ob izlivu vzhodnega Nilovega rokava, sloveče po izvrstnem sočivju (poseb. po leči) in lanu: C., L. — Od tod

1. adj.
a) Pēlūsius 3 (Πηλούσιος) pelúzijski: munera Mart. = leča, linteum Ph.
b) Pēlūsiacus 3 pelúzijski: lens V., linum Plin., saltus (pl.) Paul. Nol.
c) Pēlūsiānus 3 pelúzijski: mala Col.

2. subst. Pēlūsiōtēs -ae, m (Πηλουσιώτης) Peluzióti, Pelúzijci: Gell., Hier.

Penestae -ārum, m (Πενέσται) Penésti, pleme v grški Iliriji: L.; njihova dežela Penestia -ae, f Penéstija: L.; adj. Penestiānus 3 penéstijski: terra L.

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

Penthe͡us -ēi in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, abl. -ēo, m (Πενϑεύς) Pentéj, kralj v Tebah, Kadmov vnuk; ker je zaničeval Bakhovo bogočastje, so ga raztrgale besneče bakhantke, med njimi tudi njegova mati Agava: O., H., Pr., Hyg. — Od tod

1. adj.
a) Penthēus 3 (Πενϑεῖος) Pentéjev: caedes O., genus Stat.
b) Penthiacus 3 po Pentéjevo, raztrgan kakor Pentéj: gallinaceus Petr. pečenka à la Pentej, faširan zrezek.
c) Penthēius 3 Pentéjev: mater Sid.

2. patron. Penthīdēs -ae, m (Πενϑεΐδης) Pent(e)íd = Pentejev potomec: O. (o Likurgu).

peregrīnus 3 (peregrē)

1. inozemski, tuj, zunanji (naspr. indigena, domesticus, patrius, vernaculus): Pl., Col., Plin., Iuv., Lucan., Val. Max., Suet., Amm. idr., hominem peregrinum irridere Ci., divitiae H., mulier H. tujka (= Helena), volucris Ph. ptica selivka, timor ali terror L. strah pred inozemskim (zunanjim) sovražnikom, amores O. do tujk (inozemk), fasti O. zgodovina inozemstva, otium T. kakršno ima tujec (v Rimu), labor Cat. na potovanju. Subst. peregrīnus -ī, m in peregrīna -ae, f tujec, tujka, inozemec, inozemka: Pl., Ter., Iust., Suet. idr., peregrini atque advenae nominabamur Ci.; peregrīnus poseb. = nedržavljan, (tuj) naseljenec (ki biva v kakem mestu brez državljanstva): ager Varr. ki je last nedržavljanov, peregrinus an civis sit Q., repertum esse neminem, neque civem neque peregrinum Ci., neque liber neque peregrinus Ci.; od tod praetor peregrinus L., Icti. pretor za tujce ali tujski pretor (ki je poravnaval civilne pravde med nedržavljani), provincia peregrina ali sors inter peregrinos L. služba tujskega pretorja, condicio Plin. stan, status nedržavljana.

2. metaf. tuj = neveden, nevešč, ki ne pozna česa: peregrinus atque hospes in agendo Ci. popolnoma nevešč.

perfica -ae, f (perficere) izvrševalka, dokončevalka, izvršiteljica: natura Lucr. Pooseb. Perfica -ae, f Pêrfika = „Izvrševalka“, boginja telesne združitve: Arn.

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.

Perge -es, f, gl. Perga -ae.

Perinthos (in Perinthus) -ī, f (Πέρινϑος) Perínt, mesto v Trakiji ob Propontidi (kasneje imenovano Heraclea, danes Eregli), kolonija otoka Samos: L., Mel. Od tod adj. Perinthius 3 perínt(ij)ski, subst. Perinthia -ae, f Períntijka, Perínčanka = „Dekle iz Perinta“, naslov Menandrove komedije: Menander fecit Andriam et Perinthiam Ter., in Andriam ex Perinthia fatetur transtulisse atque usum pro suis Ter.

Perrhaebus 3 (Πεῤῥαιβός) perájbski, pesn. = tesál(ij)ski: O.; subst. Perrhaebī -ōrum, m Perájbi; njihova dežela Perrhaebia -ae, f (Πεῤῥαιβία) Perájbija = severna Tesalija: L., Ci.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

persōnātus 3 (persōna) preoblečen, zamaskiran, našemljen, zakrinkan, okrinkan: Roscius Ci., pater H. (v komediji); pren.: quid est, cur ego personatus ambulem Ci., felicitas Sen. ph. navidezna, fastus Mar. prisiljen(a). — Subst. persōnāta -ae, f bot. „zakrinkani (našemljeni) repinec“, vrsta velikega repinca: Col., Plin., Ap. h.

pertūsūra -ae, f (pertundere) predrtje, predor, preluknjanje: Cael. — Soobl. pertūnsūra -ae, f: Plin. Val.

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

Petrīnī -ōrum, m, gl. Petra -ae, f pod petra1.

Phaeāx -ācis, m, pl. Phaeācēs -um, acc. -ācas (Φαίακες) Faják(i), po Hom. veselo in uživaško ljudstvo na otoku Sherija (danes Krf): Ci., V., O., Pr., Amm.; preg.: pinguis Phaeaxque H. tolst in dobro gojen; atrib. = fajáški: populus Iuv. — Od tod adj. Phaeācus 3: Pr. ali Phaeācius 3 (Φαιάκιος) fajáški: Phaeacia tellus (= Corcyra, Krf) O., Tib.; subst. Phaeācia -ae, f (Φαιακία) Fajákija, fajaška dežela = Sherija (Corcyra, Krf) v Jonskem morju: Plin., Tib.; Phaeācis -idis, f (Φαιακίς) Fajákida, naslov Tutikanove pesnitve (o Odiseju in Navzikaji): O.