breme [ê] srednji spol (breména …) die Last, ki se ga nosi: die Traglast; (peza, obremenitev) die Bürde; zgodovina der Dienst; knjigovodsko: das Soll
knjiženje v breme die Lastschrift
znesek v breme der Sollbetrag
v breme zu Lasten von …
prenos bremen der Lastenübergang
figurativno biti v breme zur Last fallen
znebiti se bremena: znebil se je … eine Last fiel von ihm
|
tehnika ročica bremena der Lastarm
pot bremena der Lastweg
|
breme obresti Zinsenlast
breme skrbi Sorgenlast
pravo dokazno breme Beweislast
podedovano breme Altlast
prevzeto breme Nachfolgelast
realno breme Reallast
socialna bremena Soziallasten množina
|
časti prinašajo bremena Würde bringt Bürde
moje breme je lahko biblično: meine Last ist leicht
Zadetki iskanja
- brême load; burden; (tovor) cargo, freight; charge; (teža) weight, charge; (trud) trouble; figurativno encumbrance
davčna brêmena taxespl
javna brêmena public charges
v brême (koga, komu) against someone's account, to someone's debit
natovorjen, obložen z brêmenom saddled with a burden
olajšati brême to ease the burden
biti komu v brême to be a burden to someone, to be a drag on someone
stroški gredo v moje brême the expenses are to be charged to my account
padel je občini v brême he became a charge on the parish
zapisati znesek komu v brême to debit someone's account (with) - brême (-éna) n
1. carico, fardello, peso; soma:
maksimalno dovoljeno breme carico massimo consentito (al veicolo)
nareč. breme dračja fascina
2. pren. peso, fardello:
težko breme mu je padlo od srca si è liberato di un grande peso
3. pren. (obveznost, dolžnost) onere; obbligo
4. (davščina) tributo:
davčno breme carico fiscale, tributario; tributo, tassa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti komu v breme essere a carico di qcn., essere mantenuto da qcn.
ekon. v breme a carico
jur. dokazno breme carico probatorio - brême carga f , cargo m ; peso m
v naše breme (trg) a nuestro cargo
v breme koga por cuenta de alg
socialna bremena cargas f pl sociales
iti v breme koga correr por cuenta (ali correr a cargo) de alg
naložiti komu breme echar la carga a alg
onemoči, pasti, zgruditi se pod bremenom (fig) dar con la carga en tierra (ali en el suelo)
pasti komu v breme ser una carga para alg
pisati v breme (trg) cargar en cuenta
znebiti se bremena echar la carga de sí - brême -éna s
1. sarcină, povară
2.
□ ekon. knjižiti v breme a înscrie în rubrica cheltuielilor - bremeni|ti (-m) belasten; (biti v breme) zur Last fallen; (obtoževati) anlasten
- brenč|ati (-im) summen, surren; (godrnjati, šumeti) brummen; z visokim tonom v letu: flirren, schwirren
v glavi mi brenči der Kopf brummt/schwirrt - breskev samostalnik
1. (plod) ▸ baracksveže breskve ▸ friss barackzrele breskve ▸ érett barackokus breskve ▸ barackízűPovezane iztočnice: vinogradniška breskev
2. Prunus persica (drevo) ▸ barack, barackfanasad breskev ▸ barackfaültetvénycvetoča breskev ▸ virágzó barackfaPovezane iztočnice: vinogradniška breskev
3. (o barvi) ▸ barackszín
Popoln in dovršen videz zagotavlja barvica za obrobo ustnic v odtenku breskve. ▸ Tökéletes megjelenést biztosít a barackszínű ajakkontúr. - breskov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ barack, barackosbreskov kompot ▸ barackkompótbreskova pita ▸ barackos piteSopomenke: breskvin
2. (o drevesu) ▸ barackbreskov cvet ▸ barackvirágbreskovo drevo ▸ barackfaSopomenke: breskvin
Povezane iztočnice: breskov molj, breskov zavijač, breskov škrlup, breskova kodravost, breskova uš
3. (o plodu) ▸ barackbreskova koščica ▸ barackmagSopomenke: breskvin
4. (o barvi) ▸ barackbreskov odtenek ▸ barackárnyalatúbreskova barva ▸ barackszínSopomenke: breskvin - breskvin pridevnik
1. (o plodu) ▸ barackbreskvini krhlji ▸ barackgerezdekbreskvina peška ▸ barackmagbreskvina koščica ▸ barackmagSopomenke: breskov
2. (v kulinariki) ▸ barackbreskvina kupa ▸ barackkehelybreskvin liker ▸ baracklikőrbreskvin sok ▸ barackléSopomenke: breskov
3. (o barvi) ▸ barackbreskvin odtenek ▸ barackárnyalatbreskvina koža ▸ barackbőrbreskvina barva ▸ barackszínSopomenke: breskov
4. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ barackbreskvini cvetovi ▸ barackvirágbreskvino drevo ▸ barackfaSopomenke: breskov
5. (o vonju) ▸ barackbreskvina aroma ▸ barackaroma - brest samostalnik
Ulmus (drevo) ▸ szil, szilfa
Na vejah visokih brestov se je topil srebrnkast puhast sneg in v nekaj tednih ga bodo zamenjali bodikavi svetlozeleni poganjki. ▸ A magas szilfák lombján olvadásnak indultak az ezüstös hópelyhek, majd néhány hét elteltével apró, szúrós rügyek lépnek a helyükbe.
Povezane iztočnice: gorski brest, poljski brest - bresti glagol
1. (premikati se po razmočeni zemlji) ▸ átvergődikbresti po blatu ▸ átvergődik a sártengerenbresti po potoku ▸ átvergődik a patakonbresti po vodi ▸ átvergődik a vízenbresti po morju ▸ átvergődik a tengerenbresti čez reko ▸ átvergődik a folyónNimam škornjev in bos dolgo bredem po podzemeljskem potoku. ▸ Nincs rajtam csizma, és mezítláb sokáig tart, míg átvergődöm a búvópatakon.
2. (spuščati se v težave) ▸ süllyed, süppedbresti v dolgove ▸ adósságokba süllyedgloboko bresti ▸ mélyre süllyed - brêsti (bredem) to wade (po, skozi through)
brêsti proti bregu to wade ashore
brêsti po blatu to wade through (the) mud
brêsti čez reko to wade across a river
brêsti v dolgove to run (ali to get) into debt - brêsti marcher, patauger dans, passer (ali traverser) (un ruisseau) à gué
figurativno bresti v dolgove s'enfoncer dans les dettes - brêsti (brêdem) imperf. ➞ prebresti sguazzare (nell'acqua); passare a guado; avanzare, aprirsi un varco (nella neve, nella boscaglia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bresti v dolgove affogare nei debiti
pren. bresti po krvi grondare sangue, avere le mani lorde di sangue - brezbrežj|e [é] srednji spol (-a …) die Grenzenlosigkeit
figurativno v brezbrežje ins Uferlose - brezdélje brezdélica idleness; inactivity; leisure; inaction; spare time
tratiti čas v brezdélju to idle away one's time - brezdélje, brezdélnost ocio m ; ociosidad f ; desocupación f ; inacción f ; inactividad f ; holgazanería f
živeti v brezdelju haragauear - brezizhóden without resource, without prospects
biti v brezizhódnem položaju to be in a cleft stick - brezkônčnost (-i) f infinità, infinito, immensità, sterminatezza:
govor se vleče v brezkončnost il discorso si protrae all'infinito, va per le lunghe