Franja

arroccare¹ v. tr. (pres. arrocco) natakniti kodeljo na preslico

arroccare²

A) v. tr. (pres. arrōcco)

1. šah rokirati, napraviti rokado

2. voj. rokirati (enote)

3. pren. spraviti na varno, zavarovati

B) ➞ arroccarsi v. rifl. (pres. mi arrōcco)

1. spraviti se v zavetje, zavarovati se

2. šport zapreti, zapirati obrambo (nogomet)

arrotare v. tr. (pres. arrōto)

1. brusiti:
arrotare il coltello brusiti nož
arrotare i denti škrtati z zobmi

2. povoziti

3. hist. mučiti na kolesu

arruinado ruiniran, uničen, na beraški palici

arte moški spol ženski spol umetnost, rokodelstvo, obrt, umetnina, umetnija, spretnost, ročnost, veščina; zvijača; na-, pri-prava; opreznost; znanost; ribja mreža

arte decorativo dekorativna umetnost
arte industrial umetna obrt
arte mágica čarovništvo, magija
arte poética poetika
obra de arte umetnina
por arte del diablo s hudičevo pomočjo
tener buen arte pameten biti
no tener arte ni parte nobenega opravka imeti z
artes liberales svobodne umetnosti
bellas artes lepe umetnosti
malas artes podla sredstva

articulātim, adv. (articulus)

1. ud za udom, kosoma, po kosih, na kose: puerum interea obtruncat membraque articulatim dividit Poeta ap. Ci.; pren.: iste homo art. te concīdit Pl.

2. pren.: primerno razčlenjeno, po členih razporejeno, točka za točko: definitiones non facile perspiciuntur nisi art. sint explicatae Varr., quae fuse olim disputabantur ac libere, ea nunc art. distincteque dicantur Ci., necesse est verba quoque ipsa plane exaudiri discernique art. Lucr. druga od druge.

articulātiō -ōnis, f (articulāre)

1. (o drevju) kolenčenje: Plin.

2. trtna bolezen na kolencih: Plin.

3. pren.
a) primerno razčlenjen govor: Fulg.
b) člen, spolnik: Graecae articulationes Fulg.

artiō -īre -īvī -ītum (artus 3) na gosto vtikati, vsajati, gosto zabijati: Ca., Nov. ap. Non.

artō -āre -āvī -ātum (artus 3)

1. utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stisniti (stiskati), (s)tlačiti, (na)trpati, postaviti na tesno (gosto) (naspr. laxare): quis (crederet) pelagus victas artasse carinas? Lucan., angustias eas artantibus insulis parvis Plin., transversos fustes spisse artare Col., artatas ponti fauces modica insula claudit Sil., quorum (primordiorum rerum) condenso magis omnia conciliatu artari possunt Lucr., art. animam Lucan., tam artatum opus Vell. tako tesno omejeno, longior undecimi nobis... libelli artatus labor est Mart. daljše delo... sem skrčil; s čim? z abl.: art. atria immodicis imaginibus Mart., quos (libellos) artat brevibus membrana tabellis Mart., vallum artatur denso fugientum examine Stat., Syriae et Aegypti regna Romanā vicinitate artata Iust.; kam? z in in acc.: artatis in rugas repente cancellis Plin.; z dat.: flores artare canistris Col. poet., tela pharetris Stat.; (o osebah) pritiskati h komu, gnesti se okoli koga: quod occursantium populus te artaret Plin. iun.

2. occ. nategniti (natezati), zategniti (zatezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati): equum celerem artato compescere freno Tib., art. frenorum habenas Lucan., ubi fasciae artatae sunt Cels., vitis contineri debet vimine, non artari Plin.

3. pren. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), (pri)kratiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), skopo odmeriti (odmerjati): Fortuna humana fingit artatque, ut lubet Pl., in praemiis, in honoribus omnia artata L., artata numero felicitas Vell. redka, artati temporis spatium Vell., dies sollemnis ludum artaverat Petr. je bil pouk prej končal, nonnumquam artare, nonnumquam prorogare tempus (rok) Icti., art. aliquem Icti. komu krajši rok dati, art. poenam tempore Icti.; art. aliquem, se v stisko (zadrego) spraviti (spravljati) koga, sebe: Icti.

asaltar napasti, naskočiti, navaliti na, jurišati

asarōtos -on (gr. ἀσάρωτος) nepometen: oecos asarotos Plin. soba z mozaičnim podom, na katerem so bili upodobljeni ostanki pojedine, kakor da tla ne bi bila pometena; subst. asarōta -ōrum, n mozaična dela na podu: Stat. Od tod asarōticus lapillus mozaični kamenček: Sid.

ascender [-ie-] kvišku iti, povzpeti se, dvigati se, stopiti na; napredovati (v službi)

ascender a znašati, znesti

ascension [asɑ̃sjɔ̃] féminin vzpon, hoja na goro; dvig, vzlet

ascension du ballon, de la fusée dvig, vzlet balona, rakete
faire l'ascension du mont Blanc povzpeti se na Mont Blanc

ascensionner [-sjɔne] verbe intransitif povzpeti se na, napraviti vzpon na

āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

2. met. (konkr.)
a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

3. pren.
a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.

aserrar [-ie-] pre-, raz-žagati; na gosli škripati

máquina de aserrar strojna žaga

asfittico agg. (m pl. -ci)

1. nanašajoč se na asfiksijo:
neonato asfittico novorojenček, ki je umrl zaradi zastoja dihanja

2. pren. medel, brez življenja

ashore [əšɔ́:] prislov
na obali, na obalo

to get (ali go, set) ashore izkrcati se
to run (ali to be driven) ashore razbiti se (ladja ob obali)

así tako, na ta način; torej, zatorej, potemtakem; tudi; prav tako

a decirlo así tako rekoč
así así, así asá tako tako, srednje, povprečno
así... como... tako ... kot ..., i ... i
así como, así que brž ko
así es que potemtakem, torej
así mismo prav tako, hkrati tudi
así no más tako tako, srednje, povprečno; Am brez nadaljnjega, meni nič tebi nič
así que asá, así o así tako ali tako, vseeno
así sea tako bodi, amen
así y todo navzlic temu, vendarle
tanto es así que kratko in malo
¿cómo así? kako to? je mogoče?
¡ni tanto así! niti najmanj ne!

aside² [əsáid] samostalnik
gledališče besede, ki jih igralec govori na odru in naj bi jih soigralci ne slišali