Franja

steady² [stédi]

1. pridevnik (steadily prislov)
čvrst, trden, stalen, nepremakljiv, neomajen; miren, siguren; odmerjen, pravilen, nespremenljiv, stalen; enakomeren, nepretrgan, enoličen; neplašljiv (konj); zanesljiv, trezen, resen; oprezen, preudaren
trgovina stalen, stabilen, ustaljen

steady prices stalne cene
steady habits trezen način življenja
steady nerves močni živci
a man steady in his purpose človek, ki ne odstopi od svojega cilja
a steady wind enakomeren veter
to be steady on one's legs trdno stati na nogah
to keep a ship steady držati ladjo v pravi smeri (kurzu)
to remain steady trgovina ostati stalen (o cenah)

2. medmet

steady! (le) mirno (kri)!; previdno!, oprezno!, počasi!, polagoma!
steady on! stoj!

3. prehodni glagol
utrditi, pritrditi, pričvrstiti; podpreti; ustaliti; sigurno upravljati (s čolnom); brzdati (konja); zmanjšati (hitrost)
figurativno privesti (koga) k pameti, spametovati; strezniti
neprehodni glagol
ustaliti se, utrditi se; sigurno, enakomerno se gibati, premikati (o čolnu); umiriti se; priti k pameti, spametovati se, strezniti se, strezniti se

to steady one's nerves pomiriti, umiriti si živce
he has steadied down a lot zelo se je spametoval

Sterbekostenbeitrag, der, prispevek k stroškom pogreba

still¹ [stil]

1. samostalnik
miren, nepremičen, negiben; tih, nem, molčeč; nemoten; nepeneč se (pijača)

still champagne naravni (nešampanizirani) šampanjec
still as the grave molčeč kot grob
a still lake mirno jezero
still life tihožitje
the still small voice figurativno glas vesti
still water mirujoča voda
be still! molči!
keep still! bodi miren
to keep still about s.th. molčati o čcm
to lie (to sit) still nepremično ležati (sedeti)
to stand still mirno, nepremično stati, ustaviti se, ne se več premakniti
still waters run deep tiha voda bregove podira

2. samostalnik
poetično mir, tišina, molk
fotografija posamična fotografija, kamera za posamične posnetke
film fotografija, reklamna fotografija (nepremična) za film
pogovorno tihožitje
ameriško tih alarm ob požaru

in the still of night v nočni tišini, sredi noči

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
umiriti, pripraviti k molku, utišati; utihniti, umiriti se

to still one's fears pomiriti svoj strah
when the storm stills ko se bo vihar polegel

storíti -im, stori -ite, storil -ila
1. učiniti, uraditi: storiti kaj po svoji vesti
učiniti što prema svojoj savjesti (-ve-): storil se je, kakor da ni slišal
učinio se kao da nije čuo; tu se ne da nič storiti
tu se ne može ništa učiniti, tu se nema šta; storiti si kaj žalega
učiniti sebi što nažao; storiti kako neumnost
učiniti kakvu ludoriju; storiti komu kaj na ljubo
učiniti komu što za ljubav; storiti komu krivico
uraditi komu nepravdu; storiti svojo dolžnost
uraditi svoju dužnost; ne vem, kaj bi moral storiti
ne znam što sam morao učiniti
2. pričiniti: storiti komu škodo
3. činiti: to mi dobro stori; to nič ne stori
to ne čini ništa, ne mari ništa
4. storiti si kaj iz česa primiti što k srcu
5. opčiniti, omađijati koga, činiti kome čini: storiti komu; to mu je bilo storjeno
nabasao je na čini; s tem ni vse storjeno
time nije sve svršeno, urađeno: storiti nesrečno smrt
nesretno umrijeti, nesrećno umreti; strašno smrt storiti
umrijeti groznom smrću; storiti obljubo
zavjetovati (-vet-) se komu
6. milo, inako se mu je storilo
obuzela ga je sjeta, seta; noč se je storila
pala je noć, nastala je noć: storiti koga nesrečnega
unesrećiti koga
7. storjena obleka
konfekcija odijelo, odelo; storjena krivica
učinjena nepravda; rečeno storjeno
rečeno - učinjeno
8. roditi, uspijevati, uspevati: koruza, sadje ne stori na vsaki zemlji
9. krava je storila
krava se otelila

stradotale agg. pog. (extradotale) pravo ki ne spada k ženini doti

strāmentārius 3 (strāmentum) k slami sodeč, za slamo namenjen: falces Ca. slamorezni.

strangulō -āre -āvī -ātum (izpos. στραγγαλόω)

1. (za)daviti, (za)dušiti: Cels., Col., Plin., Plin. iun., Q., Suet., Fl., Lact. idr., patrem Ci. ep., quod non laqueo strangulata … foret T.; med. strangulārī (za)dušiti se, (za)daviti se: Plin., difficultate spirandi strangulari Cels.

2. metaf.
a) (za)dušiti, stisniti (stiskati), zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati): sonitum Plin., vocem Q.; pesn. zakleniti (zaklepati): non tibi … strangulat arca divitias Stat.
b) (o rastlinah, zemlji) zatopiti (zatapljati), preplaviti (preplavljati), prerasti (preraščati), (za)moriti, jaloviti: sata laeto gramine Q., truncum Col., arbores, solum Plin.
c) duševno dušiti, mučiti: strangulat inclusus dolor O., voluptates in hoc nos amplectuntur, ut strangulent Sen. ph., plures nimiā congesta pecunia curā strangulat Iuv.; occ. stiskati za vrat, pritiskati na koga = siliti k prodaji: causae, quibus (sc. venditor) strangulatur Cod. Th.

Streikaufruf, der, poziv k stavki

stringere^*

A) v. tr. (pres. stringo)

1. stisniti, stiskati:
stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
stringere i freni pren. zategniti vajeti
stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

2. knjižno vihteti (meč)

3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
stringere una città d'assedio oblegati mesto
stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

4. skleniti, sklepati:
stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
stringere un patto skleniti dogovor

5. tiščati (čevlji)

6. med. zapreti, zapirati (blato)

7. krajšati, zožiti (obleko)

8. ekst. omejiti:
stringere il credito omejevati kredite

9. pren. povzeti, povzemati:
stringere un discorso povzeti
stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
stringere il passo pospešiti korak; glasba
stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

B) v. intr.

1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
il tempo stringe čas pritiska

2. šport
stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

1. stisniti, stiskati se k:
stringersi addosso a qcn. planiti na koga

2.
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni

studious [stjú:diəs] pridevnik (studiously prislov)
študijski, učenjaški, nagnjen k študiju, k študiranju; marljiv, skrben, pazljiv, prizadeven
zastarelo nameren, premišljen, kontemplativen

with studious care z veliko skrbnostjo
to be studious of paziti na, biti zaskrbljen za
to be studious to prizadevati si za
to be studious to please rad drugim ugajati
he has a studious turn rad ima učenje (študij, knjige)
to live (to lead) a studious life posvečati se študiju, pridno študirati

stumbly [stʌ́mbli] pridevnik
nagnjen k spotikanju

stupparius 3 (stuppa) k tulju (predivu, hodníku (hódniku), pazderju, pezdirju) sodeč, za tulje (predivo, hodník (hódnik), pazderje, pezdirje) namenjen: malleus Plin. tolkač za lan.

subiectīvus 3, adv. -ē (subiectus1)

1. dodan, dostavljen, pristavljen, zapostavljen: Tert.

2. k subjéktu sodeč, subjékten, subjektíven: Prisc., M. idr., porro ex duabus praedictis partibus altera subiectiva nominatur velut subdita Ap., plerumque autem subiectiva minor est, declarativa maior et non hanc modo sed alias quoque subiectivas comprehendens Ap., ut sunt propositiones definitae et indefinitae, ita etiam constat particulas tam subiectivas quam declarativas partim definitas esse Ap., particulae earum, subiectiva et declarativa, possunt semper inter se versare Ap., quippe omne declarativum alicuius aut potest eius vicissim fieri subiectivum aut non potest Ap.; adv. subiectīvē: M.

subigitō (z inačico subagitō) -āre (frequ. glag. subigere)

1. koga pripraviti do česa, koga na gniti (nagibati) k čemu, koga spodbuditi (spodbujati) k čemu, koga usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj: aliquem blanditiis subagitare Ap., tibi subagitandus est M. Aurelius ap. Fr.

2. nemoralno, nečistovalsko otipavati, „ošlatovati”, „šlatati”, legati (k ženski), spati (z žensko), spolno občevati, seksati z žensko: nunc tu si veis subigitare me, probast occasio Pl., cur es ausus subigitare alienam uxorem, impudens? Pl., eius amicam subigitare Ter.

sub-iugius 3 (sub in iugum) k jarmu sodeč, jarmov, jarmski: subiugia lora Ca., Vitr. jermeni na jarmu, jarmovke, goží = subst. subiugia -ōrum, n: Ca.

sūdātōrius 3 (sūdāre) k potenju (znojenju) sodeč, potenje (znojenje) zadevajoč, za potenje (znojenje) namenjen, potilen (znojilen): iunctiones Pl., qualitas Cass.; subst. sūdātōrium -iī, n potilno (znojilno) kopališče, potilnica, znojilnica: tenebras captantem circa balinea ac sudatoria ac loca aedilem metuentia Sen. ph., quid cum sudatoriis, in quae siccus vapor corpora exhausurus includitur? Sen. ph.

sugerir [-ie/i-] sugerirati, navdihniti, prišepniti, svetovati, nagovoriti koga k čemu; spomniti

sugerir un plan (a) komu načrt predložiti
para sugerirle otros pensamientos da bi ga spravili na druge misli
eso me sugiere... to me spominja na

summon [sʌ́mən] prehodni glagol
pozvati; pozvati (mesto) k predaji; poslati po (koga), poklicati k sebi, citirati (koga); sklicevati (konferenco)
pravno pozvati pred sodišče
figurativno zbrati (moči)

to summon Parliament sklicati parlament
he summoned all his strength zbral je vse svoje moči
in the midst of his work he was summoned figurativno sredi svojega dela je umrl
this sight summoned the blood to my face ta pogled mi je pognal kri v obraz

superficiālis -e (superficiēs) k površju sodeč, od tod

1. površinski, površino zaznamujoč (naznačujoč): numerus Isid., Cass.

2. metaf. površen, nenatančen: officia Tert.

superminimo m dodatek k najnižji plači (pri kolektivnih pogodbah)