Franja

Zadetki iskanja

  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar

    nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
    nositi žalno obleko llevar luto
    nositi kratke lase llevar el pelo corto
    to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
    nositi pri sebi llevar consigo
    dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
    nositi posledice sufrir las consecuencias
    nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
    nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
    nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
    nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
    nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
    visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • nòž cuchillo m

    kuhinjski (mesarski, namizni, lovski) nož cuchillo de cocina (de carnicero, de mesa, de monte)
    nož za papir cortapapeles m
    kirurški nož bisturí m
    secirni nož escalpelo m
    klavski nož cuchillo m de matarife; jifero m
    žepni nož (majhen) cortaplumas m, (velik) navaja f
    ima nož na grlu (fig) está con el dogal (ali con el agua) al cuello
    nastaviti komu nož na grlo poner a alg el puñal al pecho
    zabosti z nožem acuchillar
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • ob a; junto a

    ob treh a las tres
    ob nedeljah los domingos
    ob zori al alba
    ob oknu junto a la ventana
    ob prejemu a la entrega
    ob tej priliki en esta (ali con tal) ocasión
    ob mojih stroških a costa mía
    ob (vzdolž) vrtu a lo largo del jardín
    biti ob svoj denar quedarse sin dinero
    pripraviti koga ob kaj privar de a/c a alg; hacer perder a alg a/c; desposeer de (ali quitar) a/c a alg
  • občutljív (-a -o) adj.

    1. sensibile:
    občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
    občutljiv za toploto termosensibile
    likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
    med. občutljiv za bolečino dolorifico
    med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

    2. sensibile, suscettibile, impressionabile

    3. občutljiv za sensibile a:
    vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

    4. delicato:
    raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
    občutljiva tema tema delicato, scottante
  • občutljív sensible (za a) (tudi fot) ; med alérgico (tudi fig) ; (nežen) delicado ; (ranljiv) vulnerable ; (kočljiv) delicado; vidrioso ; (hitro užaljen) susceptible

    občutljiv za barve sensible al color; fot ortocromático
    občutljiv za svetlobo sensible a la luz
    občutljiva točka el punto sensible
  • obdržáti (-ím)

    A) perf. ➞ držati

    1. tenere:
    obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

    2. tenere, mantenere:
    obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

    3. tenere, serbare:
    obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

    4. trattenere:
    obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

    5. conservare; coltivare:
    obdržati predpise conservare le norme
    obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

    6. mantenere:
    obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

    7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

    8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
    obdržati novico zase tenere per sé la notizia

    B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
    vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

    2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
    takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obdržati se na površini tenersi a galla
    obdržati se na nogah restare in piedi
    obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere
  • obésiti (-im) | obéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. appendere; affiggere; sciorinare:
    obesiti sliko appendere il quadro
    zopet obesiti riappendere
    obesiti perilo sciorinare la biancheria
    obesiti plakat affiggere un manifesto

    2. impiccare

    3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

    4. pren. rifilare (menzogne)

    5. nareč. (povesiti) chinare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
    obesiti na vrat accollare (un onere) a
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
    obesiti slušalko riappendere, riattaccare
    pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
    obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
    trg. obešati listek s ceno prezzare
    obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

    B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

    2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
    obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

    3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
    obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
    obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
    obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
    PREGOVORI:
    zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco
  • obhájatí (praznik) observar, guardar ; rel dar la comunión ; (groza) asaltar, sobrecoger

    groza me obhaja me estremezco de horror (če vidim ... al ver...)
  • obigráti (-ám) perf. vincere qcn. (nel gioco):
    popolnoma so ga obigrali ha perso tutto il suo al gioco
  • objèm (-éma) m abbraccio, amplesso; pren. morsa, stretta:
    vreči se v objem gettare le braccia al collo di
    preživeti počitnice v objemu gozdov passare le vacanze in mezzo ai boschi
    knjiž. priti v objem smrti morire
    ladja je bila ujeta v objemu polarnega ledu la nave si trovò bloccata nella stretta dei ghiacci polari
  • oblást (-í) f

    1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
    sla po oblasti sete di potere, di dominio
    delitev oblasti divisione dei poteri
    zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
    papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
    dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
    očetovska oblast patria potestà
    dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

    2. dominio; signoria; sovranità:
    oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

    3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
    centralna oblast l'autorità centrale
    cerkvena oblast autorità ecclesiastica
    šolske oblasti le autorità scolastiche

    4. hist. provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    izvrševati oblast esercitare il potere
    prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
    imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
    imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
    biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
    avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
    rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare
  • oblást poder m ; (moč, sila) fuerza f ; (država) potencia f ; autoridad f

    neomejena oblast poder m absoluto
    izvršna (zakonodajna) oblast poder ejecutivo (legislativo)
    krajevna, upravna, vojaška oblast autoridad f local, administrativa, militar
    javna, državna oblast poder público
    sodna oblast poder judicial
    nastop oblasti (na oblast) entrada f en el poder
    biti na oblasti (pol) estar en el poder
    to ni v moji oblasti no está en mi poder
    izvajati oblast ejercer un poder
    priti na oblast llegar (ali subir) al poder
    priti pod oblast caer debajo del poder
    priti v oblast kake osebe caer en (el) poder de alg
    prevzeti oblast asumir el poder
    umakníti se z oblasti retirarse del poder
  • oblikováti (-újem)

    A) imperf.

    1. formare, dare forma a, modellare, foggiare, plasmare (tudi ekst.):
    oblikovati glino modellare l'argilla
    oblikovati kovino, marmor dare forma ai metalli, al marmo

    2. creare, istituire

    3. educare, formare, foggiare;
    oblikovati otrokov značaj forgiare il carattere di un ragazzo

    4. esprimere

    B) oblikováti se (-újem se) imperf. refl.

    1. delinearsi; intravvedersi, profilarsi:
    vrhovi lip, podobni kupolam, so se oblikovali v daljavi cime di tigli si intravvedevano lontano in forma di cupole

    2. formarsi
  • obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

    ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
    obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
    dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
    dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
    držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
    zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
    odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
    obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho
  • obráben (-bna -o) adj. che si consuma, che si logora:
    obrabna odpornost resistenza al logorio
  • obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

    obračati se volverse; cambiar de dirección
    obračati se na bolje mejorar
    obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
    obračati se na koga recurrir a alg
    obračati na smešno stran poner en ridículo
    obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
    človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
    ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!
  • obračún (-a) m

    1. calcolo, conto, conteggio, bilancio, computo:
    narediti, sestaviti obračun fare il bilancio
    letni, mesečni obračun bilancio annuale, mensile

    2. pren. rendiconto; regolamento dei conti; ekst. resoconto; redde rationem:
    narediti obračun venire al redde rationem