Franja

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

cubīle -is, n (cubāre)

1. človeško ležišče, postelja: mihi est cubile terra Ci. (prim.: posteljo mi zemlja da, F. Levstik), inter … inermes in cubilibus suis oppressos illa caedes edatur L., fatigatis humus cubile erat Cu., plures in tabernis et cubilibus intercepti T.; pesn. sinekdoha ležišče = počivališče: ad ortūs solis ab Hesperio cubili H. od Hesperijevega počivališča = od zahoda (kjer sonce zaide, tako rekoč počivat), c. noctis Sen. tr.; occ.
a) zakonska postelja: castum … servare cubile coniugis V., magnanimi Iovis ingratum ascendere cubile V., nec heri tetigit captiva cubile V., exspes inominata perprimat cubilia! H., temerare patrium cubile O., venerat (Faunus adulter) ad strati captata cubilia lecti O., sociare cubilia cum aliquo O., c. viduum O., an tu non orbum luxti deserta cubile … ? Cat., Eurynomen … occupat exesam curis castumque cubile servantem Val. Fl., nec dominae sanctum tetigisse cubile Val. Fl.;
b) sinekdoha spalnica, čumnata: cum, quod ineas cubile, non sentis Ci., cubilia amplioris formae, quam pro corporum habitu Cu., cubili praepositus Amm. posteljnik.

2. živalsko ležišče, leglo, lož, gnezdo, brlog: Pl., Sen. ph., Col., Mel., ut in cubilibus delitescant (bestiae) Ci., gallinae avesque reliquae … cubilia sibi nidosque construunt Ci., cubile ali cubilia catulorum, cubilia gallinarum Varr., his (alcibus) sunt arbores pro cubilibus C., fodēre cubilia talpae V., rimosa cubilia (apium) V., congesta cubilia blattis V., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., cubile canis, suis, vulpis Ph., fodere cubile Ph. (o lisici), excutere (vzdigniti) cubilibus feras Plin. iun.

3. pren.
a) pravo gnezdo (mesto), kjer kaj tiči, poseb. kako zlo: Albiana pecunia vestigiisne nobis odoranda est an ad ipsum cubile vobis ducibus venire possumus? Ci., ut omnes mortales istius avaritiae non iam vestigia, sed ipsa cubilia videre possint Ci., in ipsum veritatis descendere cubile Ambr.
b) arhit. blazina ali stikališče kamnov, gredi (tramov) idr.: Vitr., Plin.

cultus -ūs, m (colere)

1. obdelovanje, obdelava, sajenje, gojitev; abs.: Mel., Q., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L.; z adj.: regiones omni cultu propter vim frigoris aut caloris vacantes Ci., mons vastus ab natura et humano cultu S., loca humano cultu vacua Cu., humani cultus rara vestigia Cu., patrii cultūs V. obdelovanje polj po običajih prednikov; z objektnim gen.: Col., Sen. rh., Fl., c. agrorum L.; v pl.: cultūs agrorum Ci., Col., Lact., genus hominum suetum rapinis magis quam agri cultibus S. fr., tum patitur cultūs ager O., locorum cultūs O. obdelave; met. v pl. nasadi, zasadi, obdelana polja, njive: omnes cultus fructusque Cereris in iis locis interisse Ci.; s subjektnim gen.: nullius agricolae cultu Ci., quod est tam asperum saxetum, in quo agricolarum cultus non elaboret? Ci., insulam Gyarum immitem et sine cultu hominum esse T.

2.
a) (o živini) vzgoja, gojenje, oskrbovanje, oskrba, reja, vzrejanje: qui cultus habendo sit pecori V.; s subjektnim gen.: quae (oves) quidem neque ali … neque ullum fructum edere ex se sine cultu hominum et curatione potuissent Ci.
b) (o človeku) nega, negovanje; abs.: copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque L.; z objektnim gen.: vestitus cultusque corporis Ci., adhibere cultum et curationem corporis Ci., victus cultusque corporis C., eripi feminis cura cultusque sui non potest Cels.

3. okras, okrasje, nakit, lepotičje, lišp, (sijajna) oprava, obleka, noša: Val. Max., Val. Fl., Plin. iun., Suet., Iust., ornavit (Thuyn) etiam torque atque armillis aureis ceteroque regio cultu N., c. miserabilis S., forma hominis miseranda cultu V. v revni obleki, ne virilis cultus in caedem (eum) … proriperet H., c. rusticus, militaris, amoenior, mundior iusto L., c. Punicus habitusque L., munditiae et ornatus et cultus, haec feminarum insignia sunt; … hunc mundum muliebrem appellarunt maiores nostri L., incinctus Gabino cultu L., specto cultum faciemque gradumque O., protinus induitur faciem cultumque Dianae O., c. pastoralis Vell., omni cultu triumphantium uti Vell., regali cultu habituque Cu., equites deinde Babylonii suo equorumque cultu … ultimi ibant Cu., colligere cultum suum Petr. svoj popotni plašč, c. muliebris Q., cultum dicimus, quem mundum muliebrem vocant Tert.; v pl.: regales cultus H., an cultus dotales … venum dedisset T. nevestin nakit, non his instrui cultus suos T.; sg. (tudi o stvareh): triumphi Vell. sijaj, vehiculum … cultu haud sane a vilioribus vulgatisque usu abhorrens Cu., arma quoque ad pristinum refecta sunt cultum Cu. blišč, aedes neque laxitate neque cultu conspicuae Suet.; pren. lepota, ličnost govora: scribere non sine cultu et nitore Q., carere cultu ac sententiis Atticis Q., locus exquisite et poëtico cultu enituit T.

4. način življenja, ureditev življenja, življenje, (o odraščajočih) tudi telesna vzgoja: Val. Max., Suet., c. vitae Ci., cultus victusque Ci., tenuissimo cultu vivere Ci. skromno, parsimonia victūs atque cultūs N. varčnost pri hrani in drugih življenjskih potrebah, (Pausanias) cultum vestitumque mutavit N., c. domesticus N. domača udobnost, c. Gallorum C., cultu et feritate non multum a Germanis differre Hirt. (ἓν διὰ δυοῖν) v neolikanem (divjaškem) življenju, Iugurthamque … eodem cultu quo liberos suos domi habuit S. je prav tako vzgajal kakor … , filiorum multus pueritiae c. S. sijajno dvorjanstvo za sinove, ultra Aethiopiam cultu Persarum agere S. fr., c. liberalis, humilis L., c. magnae fortunae L. visokemu stanu primerno življenje, gens dura atque aspera cultu V. utrjen v krutem življenju; occ. razkošno življenje, razkošnost, razkošje, udobno življenje, udobnost, udobje: c. humanitasque provinciae C., lubido stupri, ganeae ceterique cultus non minor incesserat S., c. ac desidia imperatoris L.

5. pren.
a) vzgajanje, vzgoja, izobraževanje, izobraženost, omika; abs.: genus hominum ad honestatem natum malo cultu corruptum Ci., homines a fera agrestique vita ad hunc humanum cultum civilemque deducere Ci. do tega položaja človeške in državne omike, de natura cultuque eius paucis dicere S., quīs neque mos neque cultus erat S., aspera sano levare cultu H., quid tam dignum cultu atque labore ducamus quam … Q., cultui est hoc legisse Gell.; z objektnim gen.: doctrina rectique cultūs pectora roborant H., animorum corporumque c. L., c. ingenii, cultum liberorum procurare Gell.
b) duševna nega, negovanje = ukvarjanje, bavljenje s čim: animi Ci., studiorum liberalium Sen. ph., litterarum Sen. ph., Gell., Iust., c. et studium philosophiae Gell.
c) α) čaščenje, spoštovanje, poklanjanje: sanguine convinctis tribuitur cultus Ci. se izkazujejo časti, benevolis officium et diligens tribuitur cultus Ci., c. meus T. meni izkazane časti, de cultu sui … respondit T. o njemu izkazanih časteh, c. in regem Cu. β) češčenje kakega božanstva, bogočastje: Val. Max., Lact., c. deorum Ci. ali deûm Cu. bogočastje, primus est deorum cultus deos credere Sen. ph., c. numinum T., cultui Christiano adhaerere Amm.; v pl.: deorum cultūs religionumque sanctitates Ci., cultūs iusti ac pii Lact.; occ. izvrševanje, opravljanje čaščenja: exquisitus religionis c. ali exquisitus et novus religionis c. Val. Max., c. religionis Aug.

culullus, po drugih culillus, -ī, m (prim. gr. κύλιξ, κύλη posoda, čaša) darilna posoda: Acr.; od tod čaša z ročico, (velik) kozarec, dukelj, vrček: aureis mercator exsiccet culullis vina H., reges dicuntur multis urgere culullis … , quem perspexisse laborant, an sit amicitiā dignus H.

cunctor (v rokopisih in izdajah tudi v slabši obl. contor) -ārī -ātus sum (iz *concitor, frequ. glag. *concō omahujem, dvomim) obotavljati se, oprez(ov)ati, zamujati se, pomišljati (si), omahovati, zavlačevati, mečkati; najprej
a) v gibanju: c. diutius in vita Ci., c. in vita et haerere Lucr., reginam thalamo cunctantem … primi Poenorum exspectant V., huic quoque „vade procul“ ait vimque minis addit manibusque expellere tentat cunctantem O., ad medium cunctamur iter Val. Fl.; pesn.: aper partes cunctatur in omnes V. stoji in se obrača na vse strani V.; (o stvareh): tardum cunctatur olivum Lucr. kaplja le počasi, cunctatur et amnis … Tiberinus V.
b) v delovanju: Lucr., H., O., Cu. idr., unus homo (sc. Fabius) nobis cunctando restituit rem Enn. ap. Ci., assequor omnia, si propero; si cunctor, amitto Ci., an cuncter an tergiverser? Ci., nostris militibus cunctantibus C., ceterum dolo an vere cunctatus (sit), parum comperimus S., sedendo et cunctando bellum gerebat L., nihil cunctatus Suet. ne da bi se obotavljal; s praep.: cunctante ad ea (ob tem, pri tem) Mithridate T., ut ad laborem capessendum nihil cunctentur Gell. da bi se nemudoma lotili kakega dela; inter metum et iram cunctatus ali inter pudorem et iram cunctatus T. omahujoč med … ; cunctarer in proferendo ex his remedio, ni … Plin.; cunctans super tanta re Flavius Sabinus T. neodločen (omahljiv) v tako pomembni zadevi; z inf.: non est cunctandum profiteri hunc mundum animal esse Ci. brez pomisleka lahko priznamo, da … , ne cunctetur ipse propius accedere S., cunctantes arma capere increpabat, quid cessarent L.; z odvisnim vprašanjem: vos cunctamini etiam nunc et dubitatis, quid … deprehensis hostibus (z zasačenimi sovražniki) faciatis? S. vi mečkate še zdaj … ? cunctatus paulo, an retro flecteret Plin. iun.; za zanikanim glag. stoji quin: (Crassus) non cunctandum existimavit, quin pugnā decertaret C., consuli nihil cunctandum visum, quin primas praefecturas corripiat T. V pf. s pass. pomenom (brezos.): nec cunctatum apud latera T. tudi na krilih se niso obotavljali. — Act. soobl. cunctō (contō) -āre -āvī: cunctant Acc. ap. Non., cunctas? Pl., ut ipsi cunctent Enn. ap. Non., neque de luna neque de sole quisquam Graecus aut barbarus facile contaverit deos esse Ap. — Od tod

I. adj. pt. pr. cunctāns -antis, adv. cunctanter,

1. v gibanju obotavljajoč se, oklevajoč, kasen, počasen: cunctantes ministri V., foventque alternos aegro cunctantem poplite gressus Val. Max., tum illum (Attum Navium) haud cunctanter discidisse cotem ferunt L. brez obotavljanja, nemudoma, manum cunctanter et pigre proferre Plin. iun., genituram suam vix et cunctanter edere Suet.; pren. (o stvareh)
a) počasen: Arar Sil.
b) ne takoj vdajajoč se, zategel, čvrst, žilav, trd: glebae, ilex V., refringit (ramum) cunctantem V., cunctantior actus Lucr.

2. v delovanju mudljiv, oprezen, neodločen, omahljiv: familia cunctans ad opera Col., T. Ampius Flavianus, naturā ac senectā cunctantior (drugi berejo: cunctatior) T., cunctantior et cautior ali cunctantior cautiorque Plin. iun., ad dimicandum cunctantior (drugi berejo: cunctatior) factus est Suet., cunctantius confirmare acta Caesaris Suet.; pren. (o abstr.): cunctantia corda viri Val. Fl., cunctans ira Stat. —

II. adj. pt. pf. cunctātus (contātus) 3 počasen, oprezen: ubi cunctatis … plantis contigit aegra toros Val. Fl.; včasih le drugo branje nam. cunctans (prim. zgoraj cunctāns 2.).

cūrō (st.lat. coirō, coerō) -āre -āvī -ātum (cūra; prim. umbr. kuraia = curet, kuratu = curato, st.lat. coeret = curet, coerari = curari; ius coerandi = curandi Lex. ap. Ci.)

I. (po)brigati se, (po)skrbeti, skrb imeti, poganjati se, (z)meniti se za kaj, komu je kaj do česa, zavze(ma)ti se za kaj, za koga, na skrbi imeti, k srcu si vzeti (jemati, gnati) kaj, na skrbi je komu kaj; abs.: quem ad modum adstitit severo fronte curans, cogitans Pl. skrbeč, bene curassis (gl. opombo) Pl. ali ne cures Enn. ap. Serv. bodi brez skrbi, curabo, curabitur Ter.; poseb. v pismih: quia sum Romae et quia curo attendoque Ci. ep., cura et cogita Ci. ep.; z acc. rei: c. haec, aliena Ter., alia ali aliud cura Pl., Ter. zato se ne (z)meni (ne maraj), za to bodi brez skrbi, eam rem studiose c. Corn., magna dii curant, parva neglegunt Ci., nihil omnino c. Ci. čisto brezbrižen biti, c. sociorum iniurias S., duabus his artibus se remque publicam curabant S. so varovali svoj in državni napredek, Diana preces virorum curat H. uslišuje, nihil mea carmina curat V., litora Cythereia c. O., periuria nihil c. Cat. nič se ne (z)meniti za … ; z acc. personae: nos tu ne curassis Pl., curate istam diligenter virginem Ter. dobro pazite na … devico, c. deos V.; v pass.: etiam hic mihi curandus est? Ci., cum existimet se curari a deo Ci.; s predikatnim acc. gerundivi, sl. dati z inf.: Hannibalem Coelius scribit … buculam curasse faciendam Ci. da je dal napraviti junico, c. gladios destringendos, lapides iaciendos Ci., (Caesar) pontem in Arare faciendum curat C., quod obsides inter eos dandos curasset C., eum per simulationem colloquii c. interficiendum Hirt., fratrem tyrannum interficiundum curavit N., ex ea pecunia … basilicam faciendam c. L.; redk. s predikatnim acc. pt. pf.: inventum tibi curabo et mecum adductum tuum Pamphilum Ter. poskrbeti hočem, da najdem … ; z dat.: c. omnibus Acc. ap. Macr., rebus publicis, rebus alienis Pl., rebus meis Ap., rebus eius absentis Gell., saluti suae Tert.; nam. acc. ali dat. skloni s praep.: ego pro me et pro te curabo Pl., non te pro his curasse rebus, … ? Ter.; Quintus de emendo nihil curat Ci. ep. nič ne misli na … , vides, quanto hoc diligentius curem quam aut de rumore aut de Pollione Ci. ep., quasi vero curent divina (božanstvo) de servis Macr., noli curare de palea Aug.; z inf. (po)skrbeti, (po)truditi se, prizadevati si, poskusiti (poskušati), misliti na to, da … , hoteti, hoče se komu: Col., mando tibi, uti cures lustrare Ca., qui illud Carneadeum curent defendere Ci., qui res istas scire curavit Cu., tu recte vivis, si curas esse quod audis H. ako hočeš biti, si quid et nos, quod cures proprium fecisse, loquamur H. kar bi si (bil) rad (ti) sam prisvojil, multa exemplaria contracta emendare curavit Suet.; pogosto non (nec, neque) curare = (in) ne (po)truditi se, ne prizadevati si, ne misliti na kaj, ne marati, ne hoteti, (in) braniti se: vos liberi sine periculo esse non curatis Corn., in Siciliam ire non curat Ci., neque sane redire curavit Ci., qui ista nec didicissent nec omnino scire curassent Ci., nec repetita sequi curet Proserpina matrem V., nec revocare situs aut iungere carmina curat V., nec curat Orion leones aut timidos agitare lyncas H., nec crines solvere curat O., neque enim ieiunia curat finire O.; redk. z ACI: Persium non curo legere … , Laelium Decumum volo Luc. ap. Ci. nič mi ni do tega, da me bere Perzij, neque vero haec inter se congruere possent, ut natura et procreari vellet et diligi procreatos non curaret Ci., curant rem hostibus nuntiari Iust.; s finalnim stavkom: Sen. ph., Q., pater curavit, ut fieret Pl., adhuc curavi unum hoc quidem, ut mihi esset fides Ter., cura igitur, ut quam primum venias Ci. ep., ex coriis utres uti fierent, curavit S.; poseb. pogosto v pismih: cura, ut valeas Ci. ep. skrbi (glej), da ostaneš zdrav, tu velim in primis cures, ut valeas, tu etiam atque etiam cura, ut valeas, cura ergo potissimum, ut valeas, cura igitur nihil aliud, nisi ut valeas, cetera ego curabo, nec quicquam cures, nisi ut valeas Ci. ep.; curavi, ne quis (Catilinam) metueret Ci., senatus nobis … negotium dederat, ut curaremus, ne quid res publica detrimenti caperet Ci. ep., amari iucundum est, si curetur, ne quid insit amari Corn., quod ne miremur, sopor atque oblivia curant Lucr.; praetor curavit, ut Romae ne essent Suet.; s samim cj.: Petr., Fr., curate, domi sint gerdius, ancillae, pueri Luc. ap. Non., ne illa quidem curo, mihi scribas, quae … Ci. ep., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., simplici myrto nihil allabores sedulus, curo H. skrbi me = želim, da nič ne pritakneš (priumetničiš), iam curabo, sentiat, quos attentarit Ph.; z relativnim stavkom: cura, quae iussi, atque abi Pl., ego quae ad tuam dignitatem pertinere arbitror summo studio … curabo Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: tu, civitatem qui deceat status, curas H., nec, quid sint conubia, curat O., non curo, an isti suspicionibus relinquantur Plin. iun.; s quod (da): nam quod strabonus est, non curo Petr.

II.

1. oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): studiosissime omnia diligentissimeque Ci., negotia aliena Ci., mandatum Ci. izvršiti, praeceptum diligenter N. natančno po predpisu ravnati, predpisa se držati, quod corpus tegeret, curavit N. izumil je orožje, ki … , c. domi forisque omnia S., rem alienam periculo suo S.

2. oskrbeti (oskrbovati) kaj = poskrbeti za kaj, pripraviti (pripravljati) ali pripraviti dati kaj: cenam, obsonium Pl., cibum Varr., mutuaque inter se convivia (gostije) curant V., c. triclinia sacerdotum Suet., cenulam omnibus Gell., funus Ter., corpus exanimum (Alexandri) ali corpus suo more Cu. ali cadaver Suet. za pokop pripraviti.

3. oskrbeti (oskrbovati) = očediti, (po)lišpati, (po)lepšati, (na)lepotičiti: domos Petr., vestimenta c. et polire Ulp. (Dig.); poseb. agr. (živino, živali) oskrbeti (oskrbovati), gojiti, rediti, (rastline) (o)trebiti, obrez(ov)ati: sic (pulli anserini) curati circiter duobus mensibus pingues fiunt Varr., ut ante lucem viri equique curati pransi essent L., iumentum e manibus curantium elapsum L. paznikov, c. vites V., vitem falce Plin., vineam, apes Col.; medic. (poseb. v pt. pf.) (o)čistiti: sevum vitulinum curatum, cadmia curata Cels.

4. sebe, telo idr. gojiti, negovati, (o)krepiti, (o)krepčati, streči si, streči komu: c. se suamque aetatem Pl., se molliter Ter., reficere se et curare Ci., cras genium mero curabis H., dicto citius curata membra H., c. corpus Lucr., corpora Lucr., Plin. iun.; poseb. pogosto voj. (po)skrbeti za telo = (o)krepčati se, streči (goditi) si, odpoči(va)ti (si), počivati: Cu., passimque in litore sicco corpora curamus V., nunc corpora curare tempus est L. počivati, Romani quidem pleni spei corpora curabant L., curati cibo corpora quieti dant, vinoque et cibo curatos domum dimisit, corpora cibo somnoque curant L.; pogosto z zaničljivim stranskim pomenom: ire domum atque pelliculam curare iube H., nebulones Alcinoique in cute curanda plus aequo operata iuventus H. za telesno nego bolj skrbeča, kakor je prav, c. cutem Iuv. streči (goditi) si; z grškim acc.: si curatus inaequali tonsore capillos occurri, rides H. z lasmi, ki mi jih je brivec neenako (stopničasto) postrigel; curare aliquem skrbno (po)streči komu, (po)gostiti koga: dominum, amicos suos Pl., parentem suum Pl. (o hčerah), nos Ter., hunc (virum) sedula curet Tib.

5. occ.
a) obr. (daritve ipd.) opraviti (opravljati): religionem Ci., sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes Ci., non rite id sacrum c. L., quaeque prodigia … curarentur L. naj se ublažijo z opravljanjem daritev.
b) oskrbovati, upravljati: res rationesque heri Pl., pensa ac domos Mel. (o gospodinjah); pesn. curare aliquem biti za, služiti za … , predstavljati koga: pastorem ad baculum possum curare Pr.; drž.pr. in voj. upravljati, voditi, poveljevati, načelovati (na čelu biti) komu, čemu: res Romae, bellum maritimum L., cohortes S., Achaiam, Asiam, superioris Germaniae legiones T.; abs. ravnati, poveljevati: in postremo legatus curabat S., Sulla cum equitatu apud dextumos, in sinistra parte A. Manlius … curabat S., ubi quisque legatus aut tribunus curabat S., gliscentibus negotiis duo additi, qui Romae curarent T. ki naj bi v Rimu uradovala, comitate quadam curandi provinciam tenuit T.
c) (bolnika, bolezen ali zlo) (o)zdraviti, ozdravljati, rezati (operirati), v pass. tudi ozdraveti, okrevati: aliquem magna cum cura Pl., aliquem graviter aegrum diligentissime Ter., Ci., aliquem ali se diligenter, aliquem leniter Ci., corpora Ci., adulescentes gravius aegrotant, tristius curantur Ci., vinolentis quibusdam medicaminibus (z zdravili, ki dišijo po vinu) solere curari Ci., curari se pati Ci., curari se fortiter pati L., curari non posse C., curare vulnus L., vulnus suturā Cels., ulcus Cels., Sen. ph., morbum, febrem, morbos victu (s primerno, zmerno hrano), morbos remediis Cels., graviores morbos asperis remediis Cu., curari neque manu (kirurško) neque medicamentis posse Cels., curari ferro, scalpello Cels. z nožem operiran biti, ictus parum bene curatus Cels., is, qui curatur Cels. bolnik, curare regis filiam Sen. ph., medicus, qui curandi finem fecerit Q., frigidis (z mrzlimi obkladki) curari se pati Suet., curare alicuius valetudinem Ap.; subst. pt. pr. cūrāns -antis, m zdravnik: plurimi sub alterutro curantis errore moriuntur Cels. — Preg.: qui, cum capiti Sex. Roscii mederi debeam, reduviam curem Ci. ko bi moral misliti na glavno stvar … , se ukvarjam z malenkostjo.
č) čast (spoštovanje) izkaz(ov)ati komu, častiti, spoštovati koga, pokloniti (poklanjati) se, dvoriti komu: eum ultra Romanorum … morem curabant exornatis aedibus per aulaea et signa S. fr., curatur a multis, timetur a pluribus Plin. iun.
d) (dobavo denarja idr.) preskrbeti (preskrbovati), (denarne posle) opravljati, (denar) priskrbeti, izplač(ev)ati, izplačati dati: signa, quae nobis curasti, ea sunt ad Caietam exposita. Te multum amamus, quod ea abs te diligenter parvoque curata sunt Ci. ep., iube sodes nummos curari Ci. ep., redemptori tuo dimidium pecuniae curavi Ci. ep., me, cui iussisset, curaturum Ci. ep. da bom dal denar na njegov ukaz izplačati, erat enim curata nobis pecunia Valerii mancipis nomine Ci. ep., ut pro eo frumento pecunia Romae legatis eorum curaretur L. — Od tod adj. pt. pf. cūrātus 3, adv. -ē

1. oskrbovan, opravljan, gojen, rejen, negovan: boves bene curatae Ca., boves corpore curatiores erunt Ca. govedo bo bolj rejeno, bolj mesnato, me pinguem et nitidum bene curata cute vises H., familia bene curata ac vestita Plin., nitida et curata vox Q.

2. pren. skrben, maren, živ: sermo Plin. iun., donec Haterius Augustam oraret eiusque curatissimis precibus protegeretur T. na njene (prav) žive prošnje; kot adv.: Amm.; komp. cūrātius: Plin. iun., eius negotii initium … curatius disseram T., diurna populi Romani … curatius leguntur T.

Opomba: Star. cj. pf. cūrāssis, cūrāssint: Pl.

currus -ūs, m (currere)

1. voz: in currum inscendere Pl., conscendere currum Lucr., Cu. idr., escendere in currum Ci., naspr. descendere e curru Suet.; c. auratus Ci., biiugus Lucr., quadriiugus V., Plin. iun., arcuatus L., curru sublimis L. = curru eminens Cu., equi currusque V., currum agitare V. ali agere O., Cu., Proteus, magnum qui piscibus aequor et iuncto bipedum curru metitur equorum (= et iunctorum bipedum curru … equorum) V. z vozom, vpreženim v dvonoge konje, katerih telo se končuje v ribje, duabus admotis quadrigis in currus earum distentum inligat Mettium L., tu gravi curru quaties Olympum H. (o Jupitru), c. Solis H. idr. pesniki, c. atrorum equorum (sc. Plutonis) O.; pesn. pl. (o enem vozu): ut spolia, ut currus … conspexit V., equi rapiunt ad litora currus V., dum … currus Aurora diurnos (evocet) O. sončni voz, movet an gelidos Latonia currus Val. Fl., biiuges currus Ap. (o Venerinem vozu); sinekdoha vprega, zaprega = vprežni konji: neque audit currus habenas V., curru (gl. opombo) dat lora secundo V., infrenant alii currus V., exercentur equis domitantque in pulvere currus V.

2. occ.
a) dvokolesni bojni voz, dvokolesnik: ita collocare currus, ut … C., se in currus citissime recipere C., fertur equis curruque haeret resupinus inani V., suum currum in fugam vertere Cu., c. falcatus Cu. ali (pesn.) c. falcifer Lucr. ali c. ferreus Martis Cl. bojni voz s srpi ali kosami (ob straneh), quaedam nationes et curru proeliantur T.; pesn. pl. (o enem bojnem vozu): ausus Pelidae pretium sibi poscere currus V., iam galeam Pallas et aegida currusque et rabiem parat H.
b) dirkalni voz: c. quadrigarum Ci., ruunt effusi carcere currus V., insistere currui Plin. iun. (o dirkaču).
c) zmagoslavni voz: Vell., Lucan., Iuv., Stat. idr., virgo illa Vestalis Claudia, quae patrem complexa triumphantem ab inimico tribuno plebei de curru detraxi passa non est Ci., cum de foro in Capitolium currus flectere incipiunt (sc. qui triumphant) Ci., cum eris curru in Capitolium invectus Ci., invehi curru equis albis iuncto urbem L., ducere ali-quem ante currum L. = aliquem vinctum ante currum agere Sen. ph., io triumphe, tu moraris aureos currus … ? H., cuius (ianuae) inaurati celebrarunt limina currus Pr., prosequar et currus utroque ab litore ovantes Pr., currus quinque liberis onustus T., curru urbem ingredi ali Romam eo curru, quo Augustus olim triumphaverat, introire Suet., currum (sc. triumphantis) prosequentes Suet., praecedere alicuius currum Eutr.; met. zmagoslavje, triumf: Plin. (V, 5 [5], 36), cuius (Pauli) currum rex … Perses honestavit Ci., patientia cunctos haec superat currus Sil., digna res lauro, digna curru senatui visa est Fl.
č) kolo pri plugu, v pl. plužni voz, plužnice: stivaque, quae currus a tergo torqueat imos V.
d) plovilo, ladja: ipsa levi fecit volitantem flamine currum, pinea coniungens inflexae texta carinae Cat.

Opomba: Dat. sg. currū, sinkop. gen. pl. currūm: V.

cūstōs (po drugih cŭstōs) -ōdis, m

1. stražar, čuvar (čuvaj), paznik, varuh, čuvarica, varuhinja: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., custosne urbis an direptor et vexator esset Antonius Ci., c. defensorque provinciae Ci., praesides libertatis custodesque tribuni plebis Ci., c. ac vindex cupiditatum Ci., custodem religionum, comitiorum, rerum omnium urbanarum facere aliquem Ci., c. capitis mei, rei publicae, senatūs, dignitatis, fidei, litterarum, otii Ci., salutis Ci., Cu., custodes salutis suae Q., custos saluti T., custos … in frumento publico est positus Ci., gazae c. regiae N. ali c. pecuniae regiae Cu. kraljevi zakladnik, in hortis custodem imponere fructus servandi causā N., c. agri captivi S. fr., portae L., ipse pecuniae quam regni melior c. L., custode rerum Caesare H., optime Romulae custos gentis H. (o Avgustu), virtutis verae custos rigidusque satelles H., severum custodem pudicitiae (časti) agere Val. Max., c. pecuniae immensae Sen. rh. (o skopuhu), arcis Cu., casae, istius domicilii Sen. ph., L. Piso urbis c. Sen. ph. ali securitatis urbanae c. (= praefectus urbi) Vell., custodes legum Col., assiduus c. auctoritatis Plin., c. patrimonii Q., hortorum Suet., iurium T.; (o čuvarju živine): c. caprigeni pecoris Ci. poet., formosi pecoris, gregis V., ovium H. ovčar, boum O. govedar; (o živalih čuvajih, poseb. o psih): c. Tartareus (= Cerberus) V., c. liminis Ph., villae Col., c. mutus Col., serpentem custodem ibi ponere Hyg., magnus draco, quem canunt poëtae custodem Scythici fuisse luci Mart.; preg.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci.; custos kot fem.: antiqua herilis fida custos corporis Enn. ap. Non., domus Herculei custos Pinaria sacri V., sacerdos (svečenica), Hesperidum templi custos V., c. aedicularum Petr. vratarica.

2. occ.
a) (o božanstvih) varuh = zaščitnik, zavetnik; kot fem. varuhinja = zaščitnica, zavetnica: dii custodes conservatoresque huius urbis Ci., Priape, custos es pauperis horti V., ab Iove Neptunoque sacri custode Tarenti H., claustraque custodem pacis cohibentia Ianum H., armenti c. O. (o Panu), Iovi Custodi templum ingens … sacravit T., novam … excitavit aedem in Capitolio Custodi Iovi Suet.; c. urbis, Minerva Ci., nemorum Latonia c. V., montium c. nemorumque Virgo H. (o Diani), perpetuorum c. Vesta ignium Vell.
b) vodnik mladega človeka, učitelj, mentor: his discipulis privos custodes dabo Pl., vici cautos custodes meos Pl., bone custos, salve Ter., appositi erant custodes, qui eum a pristino victu deducerent N., dum custodis eges H., ipse (pater) mihi custos incorruptissimus omnes circum doctores aderat H., imberbus iuvenis, tandem custode remoto, gaudet equis canibusque H., custos famulusque dei Silenus alumni H., c. et comes Iuli V., custodem nobis et paedagogum dedit Sen. ph., cui (adulescenti) in rubrico aetatis non praeceptor modo, sed custos etiam rectorque quaerendus est Plin. iun., discipuli c. Iuv.; kot fem.: natarum altrix eadem et fidissima custos Stat. vodnica, učiteljica.
c) čuvar, spremljevalec kake ženske (nav. skopljenec): aliquem custodem concubinae addere Pl., custodem assiduum Ioni apponere virgini Acc. fr., virginis abditae custos pavidus H., multae tibi tum officient res, custodes, lectica, ciniflones H., vigil c., c. otiosus puellae, custode amoto O., dure vir, imposito tenerae custode puellae nihil agis O., nimium servat custos Iunonius (od Junone najeti) Io O., quos tibi custodes ponam? Pr.
č) voj. čuvar α) stalni spremljevalec, sprevodnik, telesni stražar, v pl. tudi = telesna straža; nav. custos corporis, v stiku včasih le custos: qui corporis custos fuerat Alexandri N., inter corporis custodes iter facere N., qui externorum corpori custodes aderant T., rediit iam in cubiculum, unde iam et custodes diffugerant Suet. β) vojaški stražar, stražnik, straža: nullus est portis custos Ci., cubiculi custodes N. sobni stražarji, custodes ponere N., custodes disponere in vallo C., Lentulus Spinther de muro cum vigiliis custodibusque nostris colloquitur C., custodes dividere per domos eorum L., custodes fallere L., imber … custodes vigilesque dilapsos e stationibus suffugere in tecta coëgit L., custodes removere Val. Max., amotis custodibus T., custodes in urbe Suet. γ) v pl. posadka, varstvo, zaščita: custodes dare Ci., N. fr., eius pontis … custodes reliquit principes N., interfectis Novioduni custodibus C., interficere paucos custodes arcis L.
d) custos armorum orož(nič)ar, vojaški čin v vojski in mornarici: Paul. (Dig.).
e) jetniški paznik, jetničar: quoi bini custodes semper totis (h)oris occubant Pl., clam se custodibus subduxit N., iugulari a custodibus N., praefectus custodum N. ječar, in manicis et compedibus saevo te sub custode tenebo H., tradi custodibus Auct. b. Afr., corruptis custodibus effugere T.; popolno: custos carceris Pl.
f) paznik, nadzornik pri oddajanju glasovnic: aliquem suis comitiis praerogativae primum custodem praeficere Ci., custodes tabellarum Ci.
g) paznik, opazovalec, nadzornik kake osebe, zasledovalec: Ca., numnam hic relictus (es) custos, ne … Ter., „Custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., Dumnorigi custodes ponit, ut, quae agat, quibuscum loquatur, scire possit C., Bessus … custos verius quam comes Cu., alium custodem dare, qui attendat Plin. drugega opazovalca dati, inditi custodes T., efflagitare aliquem … custodem factis atque dictis suis Suet.
h) α) astr. Custos (= Ἀρκτοφύλαξ) ozvezdje Medvedar: Vitr. β) založna vitica na vinski trti: Ca., Col., Plin.

3.
a) (o pooseb. abstr.) čuvar, varuh, kot fem. čuvarka, varuhinja: sapientia c. et procuratrix totius hominis Ci., fortitudo c. dignitatis Ci., malus est c. diuturnitatis metus Ci. slab porok trajne posesti je strah, ipsaque (natura) corporis est custos Lucr., leges diligentissime pudoris custodes Q.
b) met. (o pooseb. konkr.), le pesn. shranilo, shramba: eburnea telorum custos (= pharetra) O., dantque sacerdoti custodem turis acerram O.

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

časopísen journalistic; newspaper

časopísni članek newspaper article (ali item ali paragraph)
časopísni uvodni članek leading article, editorial, leader
časopísni članek za zapolnitev praznine stopgap news
časopísni oglas advertisement, announcement, (enkraten) insertion, pogovorno insert
časopísna reklama advertising, advertisment, publicity, (pretirana) hype, puffing
časopísna naročnina subscription
časopísna raca newspaper hoax
časopísno uredništvo editorial office
uradna časopísna agencija official news agency
uvrstiti časopísni oglas to insert an advertisement in a newspaper, to advertise

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

část honour, ZDA honor; (sloves) reputation, prestige, (slava) fame, renown, praise; (spoštovanje) esteem, respect

pri moji části! upon my honour!, on my word of honour!, pogovorno honour bright!
madež na části stain on one's honour
njemu v (na) část in his honour
izkazovati část to pay homage, to pay one's respects
žalitev části affront, defamation, (pismena) libel, (ustna) slander, insult; injury to reputation
část mi je... I have the honour (to)
část mi je sporočiti Vam... I beg to inform you...
to Vam dela část this does you honour
je pod mojo částjo that is beneath (ali below) my dignity
to mu ne dela části this does not do honour to him
smatram pod svojo částjo I think it below me
on je v veliki části he is in great esteem
biti ljubosumen za svojo část to be jealous of one's honour
gre za našo část our honour is involved (ali concerned), our honour is at stake
izkazati část to honour, to do (ali to pay honour ali respect ali homage)
izkazati komu poslednjo část to pay one's last respects to someone
kratiti komu část to slander someone
smatrati za část to consider it an honour
část komur část honour to whom honour is due
pod částjo mi je to storiti I am above doing it

čel|o¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. anatomija die Stirn
visoko čel die Denkerstirn
izbočeni del čela der Stirnhöcker
guba na čelu die Stirnfalte
mrščiti čelo die Stirn runzeln
z namrščenim čelom stirnrunzelnd

2. kolone, sprevoda, lestvice ipd.: die Spitze (na an), -spitze (tabele Tabellenspitze); tehnika die Front; rudarstvo die Front (odkopno Abbaufront), der Streb (široko der Strebbau); (vrh) der Kopf (skladovno Schichtkopf)
geografija čelo terase die Tallehne
geografija ledeniško čelo das Gletschertor
geografija čelo napoke die Anrissstirn, der Anriss
geografija čelo nariva der Stauchwall
pomorstvo valovno čelo die Wellenfront
na čelu auf der Stirn, kolon ipd.: an der Spitze (von), vorneweg
biti na čelu (voditi) vorn liegen/Spitzenreiter sein
biti na čelu urada ipd.: vorstehen (einem Amt usw.)
figurativno potrkati se po čelu jemandem einen Vogel zeigen

čer [é] ženski spol (-i …) die Klippe
rob čeri der Klippenrand
podvodna čer blinde Klippe
izogniti se čerem Klippen umschiffen
figurativno spretno se izogniti/izogibati čerem alle Klippen geschickt umgehen
razbiti se ob čereh an den Klippen zerschellen
nasesti na čer auf eine Klippe auflaufen
krmariti med čermi durch die Klippen steuern
brez čeri klippenlos
poln čeri klipprig, klippenreich
čer v reki ki štrli iz vode ob suši: geografija der Hungerstein

česn|iti [ê] (-em) koga (jemandem) eine drunterhauen
česniti se hauen (ob mizo/kamen an den Tisch/gegen den Stein), sich stoßen (ob mizo an der Tischkante)

četŕt četrtína quarter; fourth (part)

četŕt, četrtína na osem je it is a quarter past seven
tri četŕt, četrtína na osem je it is a quarter to eight
četŕt, četrtína ure a quarter of an hour
četŕt, četrtína funta a quarter of a pound (čaja of tea)
mestna četŕt, četrtína quarter; ward; district
stanovanjska (mestna) četŕt, četrtína residential quarter (ali district, area)
centralno ogrevanje za celo mestno četŕt, četrtína district heating
zmagal je v teku na četŕt, četrtína milje he won the quarter-mile
tekač na četŕt, četrtína milje šport quarter-miler

čisto prislov

1. (povsem) ganz, völlig, gänzlich
ne čisto nicht ganz (ni čisto tako das ist nicht ganz so)

2. (prav) aller- (najboljši/prvi/zadnji allerbeste/allererste/allerletzte; na koncu zuallerletzt, na vrhu zualleroberst)

3. (sploh) gar, überhaupt (nič gar nichts/überhaupt nichts, noben gar keiner/ überhaupt keiner, nikoli überhaupt nie)
prav čisto nič rein nichts, Null Komma nichts

4.
čisto ob unmittelbar an

5.
čisto edini der einzigste pridevnik: ➞ → čist

člôvek man, pl men; human being; fellow, individual, person

člôvek (božji)! (vzklik nestrpnosti) man (alive)!
čuden člôvek a queer (ali an odd) fellow
nepomemben člôvek nonentity
odrasel člôvek grown-up person, adult
noben člôvek nobody, not a soul
navaden, poprečen člôvek the man in the street, the average person
vsak člôvek everybody, everyone
poslovni člôvek man of business
on je prijeten člôvek he is a pleasant fellow
on je najboljši člôvek na svetu he is the best man alive; there is no better man alive (than he)
člôvek za vsak posel, za vse jack-of-all-trades, pl jacks-of-all-trades
člôvek u podoben man-like; anthropoid
kakšen člôvek pa je on? what kind of person is he?, what sort of fellow is he?
on je tudi samó člôvek he is only human
Vi ste člôvek, ki ga hočem, potrebujem you are the man I want
kaj naj si člôvek misli o njem? what should one think of him?
kaj drugega bi člôvek mogel reči v tem primeru? what else could a man say in this case?
člôvek obrača, bog pa obrne man proposes, God disposes
člôvek na slabem glasu a bad egg (ali hat, lot)

čoha|ti [ô] (-m) s čohalom: striegeln; s prsti: kraulen
čohati se živina, divjad po hrbtu/vratu: sich den Rücken/Hals scheuern (ob an)
človek - iz zadrege: sich kratzen (po glavi den Kopf, za ušesom hinter den Ohren)