Franja

Zadetki iskanja

  • orneoscopus -ī, m (gr. ὀρνεοσκόπος) ptičjegledec, orneoskóp (čisto lat. auspex): haruspicinae quoque peritissimus fuit, orneoscopos ma[g]nus, ut et Vascones Hispan[n]orum et Pannoniorum augures vicerit Lamp.
  • ornīthōn -ōnis, acc. -ōna, m (gr. ὀρνιϑών) ptičnica, ptičja kletka, voliêra (voljêra), kúrnica, kurnik, kokošnjak (čisto lat. aviarium): Varr., Col.
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • oro moški spol zlato; zlatnik

    oro batido zlata pena
    oro en barras zlato v palicah
    oro de gato mačje zlato
    oro negro (Am, fig) kavčuk
    oro virgen čisto (suho) zlato
    edad de oro, siglo de oro zlati vek
    existencia de oro zaloga zlata (v banki)
    tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
    como un oro, como mil oros izredno lep
    lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
    ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
    pagar en oro v zlatu plačati
    vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
    no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
    el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
    siete de oros karo sedmica
  • orthostata -ae, m (gr. ὀρϑοστάτης) pročelje, pročelni zid, pročelna stran (čisto lat. frōns, frontis): Vitr.
  • osében personnel, individuel, particulier, propre

    osebni avtomobil voiture ženski spol particulière (ali personnelle)
    osebno delo travail moški spol individuel
    osebno dvigalo ascenseur moški spol
    osebno ime nom moški spol propre
    osebna izkaznica carte ženski spol d'identité
    osebna lastnina propriété ženski spol privée
    osebna odgovornost responsabilité ženski spol personnelle
    osebni podatki état moški spol civil
    osebni potniški promet trafic moški spol des voyageurs
    osebna svoboda liberté ženski spol individuelle (ali personnelle)
    osebna straža garde ženski spol particulière (ali du corps)
    osebna tehtnica balance ženski spol, pése-personne moški spol
    osebni vlak (vagon) train moški spol (wagon moški spol) de voyageurs
    osebni zaimek (gramatikalno) pronom moški spol personnel
    osebno življenje vie ženski spol privée
    to je moja osebna zadeva cela ne regarde que moi, c'est mon affaire personnelle
    on ima čisto osebne razloge za tako ravnanje il a des raisons toutes particulières (ali personnelles) pour agir ainsi
  • òsve prisl., dial.: sve osve čisto vse, popolnoma: oni su sve osve okrenuli glavu od njega
  • other1 [ʌ́ðə] pridevnik
    drug, ostali, drugačen

    the other day ondan
    every other vsak drug
    every other year vsako drugo leto
    on the other hand po drugi plati
    far other from ours čisto drugačen od našega
    other than razen, različen
    just the other way; ali the other way around ravno nasprotno, povsem drugače
  • otopél abruti, émoussé, hébété; apathique; indolent, nonchalant, inerte

    biti otopel être dans le marasme, être accablé (ali apathique)
    biti otopel zaradi migrene être abruti par une migraine
    postati otopel émousser
    čisto otopel postaja v tem okolju il s'abêtit dans ce milieu
    živahnost njegovega duha je otopla la vivacité de son esprit s'est émoussée
    od alkohola otopel pijanec ivrogne hébété (ali abruti) par l'alcool
  • otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

    otra cosa nekaj drugega
    (el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
    al otro día naslednji (drugi) dan
    otro tal isto
    otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
    otra vez še enkrat, znova, zopet
    otro yo moj drugi jaz
    ningún otro noben drug
    al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de un lado a otro sem in tja
    uno después de otro eden za drugim
    de tal manera o de tal otra takó ali takó
    en otra parte kje drugje, drugod
    ni uno ni otro ne eno ne drugo
    a otra parte drugam
    por otra parte z druge strani, nasprotno
    ser muy otro čisto drugačen biti
    ¡otra! bis! še enkrat!
    ¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
    ¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
    ¡hasta otra! na svidenje!
    otro que tal še eden; (ironično) iste baže
    no digo u/c por otra govorim resnico
    ¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
    entre otros med drugimi
    comer con otros skupaj (z drugimi) jesti
  • over2 [óuvə] prislov

    1.
    preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

    2. figurativno
    na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

    3.
    sem, semkaj (come over! pridi sem!)

    4.
    tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

    5.
    (prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

    6.
    znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

    7.
    pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

    8.
    mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

    9.

    Razno:

    over again še enkrat, znova
    over and over again vedno znova
    over against nasprotno (temu)
    over and above vrhu tega, skrajno, preveč
    all over povsod, popolnoma, končan
    to be all over with biti na koncu s čim
    it is all over with him z njim je konec
    that is him all over to je čisto njemu podobno
    sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
    pogovorno to get s.th. over with končati kaj
    the world over po vsem svetu
    not over well precej slabo
    that can stand over to lahko počaka
    see over poglej naslednjo stran
    ekonomija carried over prenos
  • own1 [óun] pridevnik
    (samo za svojilnimi pridevniki ali svojilnim sklonom) lasten (with my own eyes s svojimi očmi)
    poseben, svojski (it has a value all its own ima čisto svojsko vrednost)
    (zlasti z vokativom) ljubljeni, najdražji (my own! moj najdražji!)
    (brez svojilnega pridevnika) pravi, resničen, v bližnjem sorodstvu (an own brother rodni brat)

    my own self jaz sam
    to be one's own man (ali master) biti sam svoj gospod, biti neodvisen
    of one's own svoj, lasten
    I have nothing of my own nimam ničesar svojega
    to come into one's own dobiti, kar ti pripada; uveljaviti se
    to hold one's own ne popustiti
    pogovorno on one's own svoboden, neodvisen; iz lastnega nagiba, sam od sebe, na svojo odgovornost
    pogovorno to be left on one's own biti prepuščen sam sebi
    of one's own accord (ali motion) iz lastnega nagiba, sam od sebe
    (my) own cousin (moj) pravi bratranec (sestrična)
  • oxymyrsīnē -ēs, f (gr. ὀξυμυρσίνη) bot. bodeča lobodika, starejše mišji trn (Ruscus aculeātus Linn., čisto lat. rūscus ali ruscum): Plin.
  • pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

    au pair za hrano in stanovanje
    pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
    une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
    au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
    hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
    de pair na isti stopnji, enak
    succès hors pair uspeh brez primere
    Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
    c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
    numéro masculin pair sodo število
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
    ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
    aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
    être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
    traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
    travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
    se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo
  • palillogia -ae, f (gr. παλιλλογία) ponavljanje besede ali misli (čisto lat. iteratio; v nekaterih izdajah v gr. obl.): M.
  • pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

    kratka pamet mémoire courte
    kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
    počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
    počasne pameti dur de tête
    zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
    na pamet de mémoire, par cœur
    biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
    biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
    imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
    izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
    napisati na pamet écrire de mémoire
    naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
    ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
    povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
    priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
    priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
    prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
    ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
    spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
    spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
    s pametjo raisonnablement
    to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
    kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
    ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
    prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
    ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu
  • pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

    s pametjo con sentido
    na pamet de memoria
    počasne pameti fam duro de mollera
    zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
    biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
    biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
    (on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
    imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
    iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
    izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
    naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
    tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
    priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
    priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
    prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
    ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
    spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
    spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
    sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más
  • panchrōmos -ī, m (gr. πάγχρωμος) bot. sporíš (čisto lat. verbenaca): Ap. h.
  • pantaphobos -on, pravilneje pantophobos -on (gr. παντόφοβος) vsega se boječ (čisto lat. omnipavus): Cael.
  • papa [papa] masculin očka, papá

    papa gâteau očka, ki razvaja otroke
    à la papa (familier) čisto komodno; preprosto, brez ihte, počasi, mirno
    fils masculin à papa sin bogatega očeta; sin, ki zna izkoristiti očetov (dobri) položaj
    grand papa, bon-papa masculin dedek
    le cinéma de papa (familier, péjoratif) zastarel kino (iz očkovih časov)
    conduire à la papa počasi, komodno šofirati, voziti avto