Franja

orneoscopus -ī, m (gr. ὀρνεοσκόπος) ptičjegledec, orneoskóp (čisto lat. auspex): haruspicinae quoque peritissimus fuit, orneoscopos ma[g]nus, ut et Vascones Hispan[n]orum et Pannoniorum augures vicerit Lamp.

ornīthōn -ōnis, acc. -ōna, m (gr. ὀρνιϑών) ptičnica, ptičja kletka, voliêra (voljêra), kúrnica, kurnik, kokošnjak (čisto lat. aviarium): Varr., Col.

ōro m

1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta

2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

3. zlato rumena barva

4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti

oro moški spol zlato; zlatnik

oro batido zlata pena
oro en barras zlato v palicah
oro de gato mačje zlato
oro negro (Am, fig) kavčuk
oro virgen čisto (suho) zlato
edad de oro, siglo de oro zlati vek
existencia de oro zaloga zlata (v banki)
tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
como un oro, como mil oros izredno lep
lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
pagar en oro v zlatu plačati
vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
siete de oros karo sedmica

orthostata -ae, m (gr. ὀρϑοστάτης) pročelje, pročelni zid, pročelna stran (čisto lat. frōns, frontis): Vitr.

osében personnel, individuel, particulier, propre

osebni avtomobil voiture ženski spol particulière (ali personnelle)
osebno delo travail moški spol individuel
osebno dvigalo ascenseur moški spol
osebno ime nom moški spol propre
osebna izkaznica carte ženski spol d'identité
osebna lastnina propriété ženski spol privée
osebna odgovornost responsabilité ženski spol personnelle
osebni podatki état moški spol civil
osebni potniški promet trafic moški spol des voyageurs
osebna svoboda liberté ženski spol individuelle (ali personnelle)
osebna straža garde ženski spol particulière (ali du corps)
osebna tehtnica balance ženski spol, pése-personne moški spol
osebni vlak (vagon) train moški spol (wagon moški spol) de voyageurs
osebni zaimek (gramatikalno) pronom moški spol personnel
osebno življenje vie ženski spol privée
to je moja osebna zadeva cela ne regarde que moi, c'est mon affaire personnelle
on ima čisto osebne razloge za tako ravnanje il a des raisons toutes particulières (ali personnelles) pour agir ainsi

òsve prisl., dial.: sve osve čisto vse, popolnoma: oni su sve osve okrenuli glavu od njega

other¹ [ʌ́ðə] pridevnik
drug, ostali, drugačen

the other day ondan
every other vsak drug
every other year vsako drugo leto
on the other hand po drugi plati
far other from ours čisto drugačen od našega
other than razen, različen
just the other way; ali the other way around ravno nasprotno, povsem drugače

otopél abruti, émoussé, hébété; apathique; indolent, nonchalant, inerte

biti otopel être dans le marasme, être accablé (ali apathique)
biti otopel zaradi migrene être abruti par une migraine
postati otopel émousser
čisto otopel postaja v tem okolju il s'abêtit dans ce milieu
živahnost njegovega duha je otopla la vivacité de son esprit s'est émoussée
od alkohola otopel pijanec ivrogne hébété (ali abruti) par l'alcool

otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

otra cosa nekaj drugega
(el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
al otro día naslednji (drugi) dan
otro tal isto
otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
otra vez še enkrat, znova, zopet
otro yo moj drugi jaz
ningún otro noben drug
al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de un lado a otro sem in tja
uno después de otro eden za drugim
de tal manera o de tal otra takó ali takó
en otra parte kje drugje, drugod
ni uno ni otro ne eno ne drugo
a otra parte drugam
por otra parte z druge strani, nasprotno
ser muy otro čisto drugačen biti
¡otra! bis! še enkrat!
¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
¡hasta otra! na svidenje!
otro que tal še eden; (ironično) iste baže
no digo u/c por otra govorim resnico
¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
entre otros med drugimi
comer con otros skupaj (z drugimi) jesti

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos

own¹ [óun] pridevnik
(samo za svojilnimi pridevniki ali svojilnim sklonom) lasten (with my own eyes s svojimi očmi)
poseben, svojski (it has a value all its own ima čisto svojsko vrednost)
(zlasti z vokativom) ljubljeni, najdražji (my own! moj najdražji!)
(brez svojilnega pridevnika) pravi, resničen, v bližnjem sorodstvu (an own brother rodni brat)

my own self jaz sam
to be one's own man (ali master) biti sam svoj gospod, biti neodvisen
of one's own svoj, lasten
I have nothing of my own nimam ničesar svojega
to come into one's own dobiti, kar ti pripada; uveljaviti se
to hold one's own ne popustiti
pogovorno on one's own svoboden, neodvisen; iz lastnega nagiba, sam od sebe, na svojo odgovornost
pogovorno to be left on one's own biti prepuščen sam sebi
of one's own accord (ali motion) iz lastnega nagiba, sam od sebe
(my) own cousin (moj) pravi bratranec (sestrična)

oxymyrsīnē -ēs, f (gr. ὀξυμυρσίνη) bot. bodeča lobodika, starejše mišji trn (Ruscus aculeātus Linn., čisto lat. rūscus ali ruscum): Plin.

pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

au pair za hrano in stanovanje
pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
de pair na isti stopnji, enak
succès hors pair uspeh brez primere
Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
numéro masculin pair sodo število
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo

palillogia -ae, f (gr. παλιλλογία) ponavljanje besede ali misli (čisto lat. iteratio; v nekaterih izdajah v gr. obl.): M.

pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

kratka pamet mémoire courte
kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
počasne pameti dur de tête
zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
na pamet de mémoire, par cœur
biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
napisati na pamet écrire de mémoire
naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
s pametjo raisonnablement
to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu

pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

s pametjo con sentido
na pamet de memoria
počasne pameti fam duro de mollera
zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
(on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más

panchrōmos -ī, m (gr. πάγχρωμος) bot. sporíš (čisto lat. verbenaca): Ap. h.

pantaphobos -on, pravilneje pantophobos -on (gr. παντόφοβος) vsega se boječ (čisto lat. omnipavus): Cael.

papa [papa] masculin očka, papá

papa gâteau očka, ki razvaja otroke
à la papa (familier) čisto komodno; preprosto, brez ihte, počasi, mirno
fils masculin à papa sin bogatega očeta; sin, ki zna izkoristiti očetov (dobri) položaj
grand papa, bon-papa masculin dedek
le cinéma de papa (familier, péjoratif) zastarel kino (iz očkovih časov)
conduire à la papa počasi, komodno šofirati, voziti avto