Franja

stabulare

A) v. tr. (pres. stabulo) držati v hlevu, spraviti v hlev (živino):
stabulare le trote rib. gojiti postrvi v ribogojnici

B) v. intr. biti vzrejen v hlevu

staccare

A) v. tr. (pres. stacco)

1. ločiti; odtrgati; sneti; odmakniti, odmikati; odklopiti, odklapljati:
staccare un quadro dal muro sneti sliko z zida
non staccare gli occhi da ne odmakniti pogleda od

2. šport pustiti, puščati za seboj

3. glasba
staccare le note igrati staccato, igrati tone s presledki

B) v. intr.

1. izstopati; izraziti, izražati se, kazati se

2. pog. prenehati delo

C) ➞ staccarsi v. rifl. (pres. mi stacco)

1. ločiti, ločevati se (tudi pren.)

2. odtrgati se; odlepiti se

3. oddaljiti, oddaljevati se:
staccarsi da terra vzleteti

staffa¹ f

1. streme:
il bicchiere della staffa poslovilna čaša
essere con il piede nella staffa pren. biti pripravljen na odhod (tudi pren.);
perdere le staffe pren. pobesneti, ne se obvladati
segnare il gol della staffa šport doseči častni zadetek
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih

2. stopnica (pri vozu), podnožnik

3. (podnožni) hlačni trak

4.
staffa della vanga opornik lopate

5. alpin. klin

6. gradb. streme

stage [staž] masculin staž, poskusna doba, pripravniška doba ali služba, pripravništvo; učenje

le stage des avocats dure trois ans odvetniška pripravniška doba traja tri leta
les futurs ingénieurs font des stages dans les usines bodoči inženirji opravljajo staž, stažirajo v tovarnah
faire un stage stažirati; hospitirati (v šoli)
organiser un stage pour des professeurs de langues vivantes organizirati staž za profesorje živih jezikov

stagnant, e [stagnɑ̃, t] adjectif mirno stoječ (voda), figuré zastajajoč, v zastoju

eaux fp stagnantes stoječa voda
le commerce est stagnant trgovina zastaja, je v zastoju, stagnira

stāgnō² -āre -āvī -ātum (stāgnum)

1. ustaviti (ustavljati) vodo, zadrž(ev)ati vodo: quo (sc. bitumine) aqua omnis stagnatur Iust. (o Mrtvem morju).

2. metaf. (in le poznolat.) utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati), (za)varovati: se adversus insidias stagnavit Iust., desperatas boves adversus omnes aegritudines stagnare P. Veg., trinis potionibus stagnata animalia P. Veg. okrepljene.

stake³ [stéik] samostalnik
vložek (zastavek) (pri igri, pri stavi)
figurativno interes, delež
množina vloženi denar v stave pri konjskih dirkah; nagrada, dobiček; konjske dirke
figurativno rizik, tveganje, nevarnost

consolation stakes tolažilna dirka (ki se je lahko udeležé vsi konji)
maiden stakes dirka le s konji, ki še niso nikoli zmagali
trial stakes poskusne dirke
to be at stake biti na kocki (v nevarnosti, v vprašanju)
what is at stake? za kaj gre?
to have a stake in biti materialno zainteresiran v
to sweep the stakes dobiti vse stavne vložke (na dirki), pospraviti ves dobiček

stakníti¹ (-em) | stíkati (-am)

A) perf., imperf. congiungere, collegare, connettere, unire:
stikati glave sussurrarsi, parlarsi confidenzialmente

B) stakníti se (-em se) | stíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. congiungersi, connettersi, unirsi; combaciare; susseguirsi; incontrarsi; venire a contatto:
na tem prostoru se stikajo različne kulture in quest' area si incontrano, vengono a contatto culture diverse

2. rimare:
besede se stikajo le parole rimano

stálinski (-a -o) adj. polit. staliniano, stalinista:
stalinski gulag il gulag staliniano
stalinski procesi i processi staliniani
stalinske čistke le purghe staliniane

stálno en permanence, constamment, continuellement, perpétuellement, sans cesse , (vedno) toujours

promet stalno narašča le trafic s'accroît constamment

stán (bivališče) logis moški spol , demeure ženski spol , habitation ženski spol , logement moški spol ; (poslopje) bâtiment moški spol , bâtisse ženski spol (stareje) état moški spol , classe ženski spol , condition ženski spol , rang moški spol , ordre moški spol , profession ženski spol

(državni) stanovi les états, les ordres (de la nation)
civilni stan civils moški spol množine
dejanski, stvarni stan faits moški spol množine, état de fait(s), état de cause
delavski, četrti stan la classe ouvrière (ali laborieuse), le prolétariat
duhovniški stan clergé moški spol, ecclésiastiques moški spol množine, prêtres moški spol množine
glavni stan (vojaško) quartier général (Q.G.)
kmečki stan classe paysanne, paysans moški spol množine
posvetni stan état séculier (ali laîque)
samski stan le célibat
srednji stan classe moyenne
tretji stan le tiers état
učiteljski stan corps enseignant
uradniški stan (corps moški spol des) fonctionnaires moški spol množine
viteški stan chevalerie ženski spol, chevaliers moški spol množine
vojaški stan état militaire
zakonski stan (état de) mariage moški spol
biti v drugem stanu (ali noseča) être enceinte (ali grosse, en état de grossesse, familiarno dans une situation intéressante)
živeti svojemu stanu primerno vivre selon son état, tenir son rang

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

standardizírati (-am)

A) perf., imperf. standardizzare; ekst. omologare, unificare:
standardizirati meritve standardizzare le misure
standardizirati jezik unificare, omologare la lingua

B) standardizírati se (-am se) perf., imperf. refl. standardizzarsi

stand up

1. neprehodni glagol
vstati, dvigniti se; stati pokonci (lasje); pokonci se dvigniti (bodice itd.), dvigati se (dim); lotiti se, napasti (against s.o. koga)
(javno) nastopiti, potegniti se (for za)

I'll stand up for him whatever happens potegnil (zavzel) se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče; (pogumno) nastopiti nasproti, upreti se (to čemu); šport postaviti se (o moštvu); pogovorno postaviti se pred, stopiti pod (v dežju vedriti); ameriško biti zraven; vzdržati (konj pri dirki itd.); plesati (with z)
to stand up in pogovorno nositi na sebi
I've only the clothes I stand up in imam le obleko, ki jo nosim (imam) na sebi

2. prehodni glagol
(le) zavlačevati; varati, slepiti
ameriško, pogovorno pustiti na cedilu, pustiti zastonj čakati
ameriško, sleng vzdrževati (koga), plačevati (za koga)

stánje état moški spol ; (položaj) situation ženski spol , position ženski spol , condition ženski spol

stanje barometra hauteur ženski spol barométrique
stanje blagajne état de la caisse
budno stanje état de veille
dejansko stanje état de faits (ali de cause), faits moški spol množine, circonstances ženski spol množine
duševno stanje état mental, état d'âme
izjemno stanje état d'exception (ali d'urgence)
naravno stanje état naturel, état de (pure) nature
obsedno stanje état de siège
pravno stanje situation juridique
premoženjsko stanje situation (ali état) de fortune
prvotno stanje état primitif
vodno stanje hauteur ženski spol (ali niveau moški spol) de l'eau (ali d'eau)
vojno stanje état de guerre
vremensko stanje situation météorologique (ali atmosphérique)
stanje zaloge marchandises ženski spol množine en stock (ali en magasin), stock moški spol
zdravstveno stanje état de santé; (pri športu) score moški spol
biti v dobrem stanju être en bon état
biti v dobrem zdravstvenem stanju être en bonne santé
doseči najvišje stanje atteindre le niveau maximum
stanje (na nogah) station ženski spol debout

stanovíten constant, stable, ferme, inébranlable, persévérant ; (nespremenljiv) invariable, inaltérable, fixe

stanovitno se držati tenir ferme (ali bon)
vreme je stanovitno le temps est (ali se maintient) au beau fixe

stappare v. tr. (pres. stappo) odmašiti:
stappare le orecchie odmašiti ušesa; pren. povedati kaj neprijetnega

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za